ráca -e ž (á)
1. srednje velika domača ali divja ptica s ploščatim kljunom in krajšim vratom: gojiti race; gaganje rac; lov na race; hodi na široko in se ziblje kot raca / divje, domače race / pekinška raca navadno farmsko, zaradi mesa gojena raca
// račja samica: race in racman
2. nav. ekspr. izmišljena novica v časopisu: izmišljati si race; v današnjem časopisu je več rac / časnikarska, novinarska raca
● star. raca na vodi, ta pa zna izraža začudenje, občudovanje
♦ zool. belooka ali kostanjeva raca katere samica ima na starost bele oči, Nyroca nyroca; velika divja raca z bleščečo vijoličasto liso na perutih, Anas platyrhynchos; polarna raca
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
kostánjev -a -o prid. (á)
1. nanašajoč se na kostanj: kostanjev drevored; kostanjevi gozdovi / kostanjev les; kostanjeva ježica / kostanjev med
2. ki je take barve kot kostanj: kostanjevi lasje / kostanjeva barva
♦ čeb. kostanjeva paša; zool. kostanjeva raca raca, katere samica ima na starost bele oči, Nyroca nyroca
1. nanašajoč se na kostanj: kostanjev drevored; kostanjevi gozdovi / kostanjev les; kostanjeva ježica / kostanjev med
2. ki je take barve kot kostanj: kostanjevi lasje / kostanjeva barva
♦ čeb. kostanjeva paša; zool. kostanjeva raca raca, katere samica ima na starost bele oči, Nyroca nyroca
- kostánjevo prisl.:
kostanjevo pobarvati / piše se narazen ali skupaj: kostanjevo rdeč ali kostanjevordeč; kostanjevo rjavi lasje
SSKJ²
zímski -a -o prid. (í)
nanašajoč se na zimo: bil je mrzel zimski dan; zimski meseci / zasnežena zimska pokrajina / žival ima že zimsko dlako; zimske gume globoko narezane gume; zimska obleka; zimske zaloge (hrane); zimska jabolka jabolka, ki so primerna za uživanje čez zimo / zimske (šolske) počitnice / zimski čas
// nav. ekspr. značilen za zimo: pravo zimsko vreme je, čeprav je že pomlad / zimski mraz; hladno zimsko sonce
● zimska pomoč denarna pomoč socialno ogroženim občanom za nakup kurjave, zimskih oblačil; zimski športi smučanje, drsanje, sankanje; ekspr. zimsko veselje sneg; igre na snegu
♦ agr. čas zimskega počitka čas od odpadanja listja do brstenja; astron. zimski sončni obrat čas okoli 21. decembra, ko doseže Sonce najjužnejšo lego na nebu; bot. zimska kolobarnica užitna goba s temno sivim klobukom in bledo rumenim betom, Tricholoma portentosum; čeb. zimska gruča gruča, v katero se stisnejo čebele pozimi zaradi ogrevanja; gastr. zimska salama suha salama iz zelo drobno sesekljanega svinjskega in govejega mesa in slanine; gozd. zimska sečnja; strojn. zimsko olje motorno olje za avtomobile, po viskoznosti primerno za zimski čas; šol. zimski semester; šport. zimske olimpijske igre olimpijske igre, organizirane vsaka štiri leta, ki obsegajo zimske olimpijske športe; vrtn. zimski vrt prostor v javnih, stanovanjskih zgradbah z večinoma velikimi rastlinami za okras in, zlasti v zimskem času, za gojenje; zimska solata solata, ki se seje jeseni in prezimi na prostem; zool. zimska raca rjavkasta raca, ki gnezdi v tundri, Clangula hyemalis; zimsko spanje medveda
nanašajoč se na zimo: bil je mrzel zimski dan; zimski meseci / zasnežena zimska pokrajina / žival ima že zimsko dlako; zimske gume globoko narezane gume; zimska obleka; zimske zaloge (hrane); zimska jabolka jabolka, ki so primerna za uživanje čez zimo / zimske (šolske) počitnice / zimski čas
// nav. ekspr. značilen za zimo: pravo zimsko vreme je, čeprav je že pomlad / zimski mraz; hladno zimsko sonce
● zimska pomoč denarna pomoč socialno ogroženim občanom za nakup kurjave, zimskih oblačil; zimski športi smučanje, drsanje, sankanje; ekspr. zimsko veselje sneg; igre na snegu
♦ agr. čas zimskega počitka čas od odpadanja listja do brstenja; astron. zimski sončni obrat čas okoli 21. decembra, ko doseže Sonce najjužnejšo lego na nebu; bot. zimska kolobarnica užitna goba s temno sivim klobukom in bledo rumenim betom, Tricholoma portentosum; čeb. zimska gruča gruča, v katero se stisnejo čebele pozimi zaradi ogrevanja; gastr. zimska salama suha salama iz zelo drobno sesekljanega svinjskega in govejega mesa in slanine; gozd. zimska sečnja; strojn. zimsko olje motorno olje za avtomobile, po viskoznosti primerno za zimski čas; šol. zimski semester; šport. zimske olimpijske igre olimpijske igre, organizirane vsaka štiri leta, ki obsegajo zimske olimpijske športe; vrtn. zimski vrt prostor v javnih, stanovanjskih zgradbah z večinoma velikimi rastlinami za okras in, zlasti v zimskem času, za gojenje; zimska solata solata, ki se seje jeseni in prezimi na prostem; zool. zimska raca rjavkasta raca, ki gnezdi v tundri, Clangula hyemalis; zimsko spanje medveda
- zímsko prisl.:
zimsko hladno; biti zimsko oblečen
SSKJ²
žlíčarica -e ž (ȋ)
zool. raca z močnim, na koncu v obliki žlice razširjenim kljunom, Anas clypeata: samec, samica žličarice / raca žličarica
zool. raca z močnim, na koncu v obliki žlice razširjenim kljunom, Anas clypeata: samec, samica žličarice / raca žličarica
SSKJ²
beloók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
zool., v zvezi belooka raca raca, katere samica ima v starosti bele oči, Nyroca nyroca:
zool., v zvezi belooka raca raca, katere samica ima v starosti bele oči, Nyroca nyroca:
SSKJ²
ráčka -e ž (á)
1. manjšalnica od raca: raca je učila račke iskati hrano / ekspr. lisica je ponoči odnesla dve rački
2. igrača, ki predstavlja raco: za rojstni dan je dobila rumeno plišasto račko; najraje se igra z račko
// plavalni obroč, katerega del predstavlja račjo glavo: ker še ni znal plavati, so mu za v vodo kupili račko
1. manjšalnica od raca: raca je učila račke iskati hrano / ekspr. lisica je ponoči odnesla dve rački
2. igrača, ki predstavlja raco: za rojstni dan je dobila rumeno plišasto račko; najraje se igra z račko
// plavalni obroč, katerega del predstavlja račjo glavo: ker še ni znal plavati, so mu za v vodo kupili račko
SSKJ²
mlákarica -e ž (ȃ)
zool. raca z bleščečo vijoličasto liso na perutih; velika divja raca: lovci že ves dan streljajo mlakarice
zool. raca z bleščečo vijoličasto liso na perutih; velika divja raca: lovci že ves dan streljajo mlakarice
SSKJ²
odzíbati tudi odzibáti -ljem in -am, in odzíbati -ljem in -am dov. (í á í; í)
nav. ekspr. zibaje odpeljati: avtobus jih je odzibal do mesta / valovi odzibljejo čoln k bregu
nav. ekspr. zibaje odpeljati: avtobus jih je odzibal do mesta / valovi odzibljejo čoln k bregu
- odzíbati se tudi odzibáti se, in odzíbati se
zibaje se oddaljiti: ladjica se je odzibala od obale / raca se odziblje nazaj k jati zibaje se odide; počasi se je odzibal iz gostilne
SSKJ²
pásavka -e ž (ȃ) zool.
1. rjavkasta polarna raca, ki gnezdi v tundri; zimska raca: skupina pasavk
2. buba nekaterih metuljev, ki se priprede na podlago:
1. rjavkasta polarna raca, ki gnezdi v tundri; zimska raca: skupina pasavk
2. buba nekaterih metuljev, ki se priprede na podlago:
SSKJ²
potopíti -ím dov., potópil (ī í)
1. narediti, da pride kaj pod (vodno) gladino: potopiti vedro v vodnjak / labod je potopil glavo / potopiti ladjo / zbirno jezero je potopilo del doline zalilo, poplavilo
2. utopiti: potopiti mladega mačka / potopiti v vinu svojo žalost
1. narediti, da pride kaj pod (vodno) gladino: potopiti vedro v vodnjak / labod je potopil glavo / potopiti ladjo / zbirno jezero je potopilo del doline zalilo, poplavilo
2. utopiti: potopiti mladega mačka / potopiti v vinu svojo žalost
- potopíti se
1. izginiti pod (vodno) gladino: ladja se je potopila; težko telo se potopi
// hote se spustiti pod (vodno) gladino: fant je priplaval na površino in se spet potopil; raca se je kdaj pa kdaj potopila
2. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža nastop
a) intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: potopil se je v branje, razmišljanje / elipt. potopil se je v razpravo
b) stanja osebka, kot ga določa samostalnik: potopil se je v molk, žalost; potopiti se v spanec / trg se je potopil v temo
● ekspr. potopil se je v množico na trgu izginil je v množici
- potopljèn -êna -o:
sedel je ves potopljen v misli; v mrak potopljena hiša; potopljena ladja
SSKJ²
SSKJ²
čásnikarski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na časnikarje: časnikarski poklic; časnikarsko društvo
● časnikarska raca izmišljena novica v časopisu
nanašajoč se na časnikarje: časnikarski poklic; časnikarsko društvo
● časnikarska raca izmišljena novica v časopisu
SSKJ²
čofotáti -ám nedov. (á ȃ)
1. slišno, plosko udarjati po vodi: otrok čofota v banjici / raca čofota s krili po vodi
// ekspr. hoditi po vodi, po čem redkem: čofotati po lužah, po blatni poti
2. slišno, tleskajoče padati ali teči: studenec čofota v korito; voda čofota s strehe
// dajati tleskajoče, zamolkle glasove: škornji so zajemali vodo in ob vsakem koraku čofotali; brezoseb. pod nogami je čofotalo
1. slišno, plosko udarjati po vodi: otrok čofota v banjici / raca čofota s krili po vodi
// ekspr. hoditi po vodi, po čem redkem: čofotati po lužah, po blatni poti
2. slišno, tleskajoče padati ali teči: studenec čofota v korito; voda čofota s strehe
// dajati tleskajoče, zamolkle glasove: škornji so zajemali vodo in ob vsakem koraku čofotali; brezoseb. pod nogami je čofotalo
- čofotáje :
čofotaje bresti vodo
- čofotajóč -a -e:
čofotajoč dež
SSKJ²
črníca -e ž (í)
1. zelo rodovitna črna prst: prhka gozdna črnica; mastna, plodna črnica
2. rabi se samostojno ali kot prilastek temen sadež ali rastlina, ki ga rodi: cepil je češnje črnice in belice; sladke, trde črnice
// nar. severovzhodno borovnica: nabirati črnice
3. črnavka: od udarcev so ostale rane in črnice
♦ agr. črnica konoplja z ženskimi cveti; bot. praprot črnica rastlina s temno rjavim pecljem in listnim vretenom, Asplenium trichomanes; zool. črnica velika nestrupena primorska kača temne barve, Coluber viridiflavus carbonarius; čopasta črnica raca s črnim čopom na tilniku, Nyroca fuligula
1. zelo rodovitna črna prst: prhka gozdna črnica; mastna, plodna črnica
2. rabi se samostojno ali kot prilastek temen sadež ali rastlina, ki ga rodi: cepil je češnje črnice in belice; sladke, trde črnice
// nar. severovzhodno borovnica: nabirati črnice
3. črnavka: od udarcev so ostale rane in črnice
♦ agr. črnica konoplja z ženskimi cveti; bot. praprot črnica rastlina s temno rjavim pecljem in listnim vretenom, Asplenium trichomanes; zool. črnica velika nestrupena primorska kača temne barve, Coluber viridiflavus carbonarius; čopasta črnica raca s črnim čopom na tilniku, Nyroca fuligula
SSKJ²
motovíliti -im nedov. (í ȋ)
1. delati kaj, navadno počasi, nerodno: nekaj motovili v gozdu; motovilil je pred vrati; nalašč tako dolgo motovili; že nekaj dni se motovilijo tuji delavci okrog hiše / z nahrbtnikom se je motovilil iz avtomobila / motovilil se je v nerešljivih vprašanjih / otročad se je motovilila ob peči je bila / že dolgo se je motovilil s tem delom se je ukvarjal
// počasi, nerodno hoditi: motoviliti skozi temo; raca in motovili pred njim / pijan motovili po kuhinji / ves dan je motovilil okrog je hodil
2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom nerodno, neurejeno se gibati, premikati: muha je motovilila in se vedno bolj zapletala v pajčevino / motoviliti z rokami po zraku / časopis je v vetru motovilil
1. delati kaj, navadno počasi, nerodno: nekaj motovili v gozdu; motovilil je pred vrati; nalašč tako dolgo motovili; že nekaj dni se motovilijo tuji delavci okrog hiše / z nahrbtnikom se je motovilil iz avtomobila / motovilil se je v nerešljivih vprašanjih / otročad se je motovilila ob peči je bila / že dolgo se je motovilil s tem delom se je ukvarjal
// počasi, nerodno hoditi: motoviliti skozi temo; raca in motovili pred njim / pijan motovili po kuhinji / ves dan je motovilil okrog je hodil
2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom nerodno, neurejeno se gibati, premikati: muha je motovilila in se vedno bolj zapletala v pajčevino / motoviliti z rokami po zraku / časopis je v vetru motovilil
- motovíliti se
1. ekspr. pojavljati se v neredu: misli so se mu začele motoviliti / to vprašanje se mu je motovililo v mislih
// izmikati se: kaj se motoviliš, saj si sam hotel sodelovati
2. zastar. vtikati se, vmešavati se: ne motovili se v zadeve starejših
● ekspr. dekle se mu že več dni motovili po glavi misli nanjo; ekspr. motovili se okrog dekleta zanima se zanjo
SSKJ²
poláren -rna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na območje, ki leži severno od severnega in južno od južnega tečajnika: polarne pokrajine / polarni morski tokovi; polarne živali / polarna odprava / polarno območje
● knjiž. polarni krog tečajnik, polarnik
2. nanašajoč se na pol1 3: polarni odnosi med stvarmi / obe metodi sta polarna celota; polarna nasprotja
♦ geogr. polarni pas hladni pas; polarni sij svetlikanje razredčenega zraka v višjih plasteh ozračja v polarnem območju zaradi električno nabitih delcev s sonca; polarna noč doba, ko sonce na polarnem območju ne vzide; geom. polarni koordinatni sistem koordinatni sistem, v katerem je lega točke določena z razdaljo od koordinatnega izhodišča in naklonskimi koti; zool. polarna lisica v tundri živeča lisica, ki ima poleti pepelnat, pozimi bel kožuh, Alopex lagopus; polarna raca
1. nanašajoč se na območje, ki leži severno od severnega in južno od južnega tečajnika: polarne pokrajine / polarni morski tokovi; polarne živali / polarna odprava / polarno območje
● knjiž. polarni krog tečajnik, polarnik
2. nanašajoč se na pol1 3: polarni odnosi med stvarmi / obe metodi sta polarna celota; polarna nasprotja
♦ geogr. polarni pas hladni pas; polarni sij svetlikanje razredčenega zraka v višjih plasteh ozračja v polarnem območju zaradi električno nabitih delcev s sonca; polarna noč doba, ko sonce na polarnem območju ne vzide; geom. polarni koordinatni sistem koordinatni sistem, v katerem je lega točke določena z razdaljo od koordinatnega izhodišča in naklonskimi koti; zool. polarna lisica v tundri živeča lisica, ki ima poleti pepelnat, pozimi bel kožuh, Alopex lagopus; polarna raca
- polárno prisl.:
polarno mrzla noč; ta dva pisatelja sta si polarno nasprotna
SSKJ²
postláti -stéljem dov., postêlji posteljíte (á ẹ́)
pripraviti, urediti ležišče: zjutraj postelje in pomete; otroku je v vozičku mehko postlala; postlal si je na klopi; sam si zna postlati / postlati posteljo / otrok že sam postelje zna postlati / ekspr. raca postelje gnezdo s puhom
● ekspr. dobro, slabo so si postlali so, živijo v dobrih, slabih gmotnih razmerah; kakor si si postlal, tako boš ležal tvoje (dobro, slabo) življenje bo posledica tvojih prejšnjih odločitev
pripraviti, urediti ležišče: zjutraj postelje in pomete; otroku je v vozičku mehko postlala; postlal si je na klopi; sam si zna postlati / postlati posteljo / otrok že sam postelje zna postlati / ekspr. raca postelje gnezdo s puhom
● ekspr. dobro, slabo so si postlali so, živijo v dobrih, slabih gmotnih razmerah; kakor si si postlal, tako boš ležal tvoje (dobro, slabo) življenje bo posledica tvojih prejšnjih odločitev
- postlán -a -o:
lepo postlana postelja; gnezdo je bilo postlano s suho travo in dlako
● ekspr. v mladosti mu ni bilo z rožicami, mehko postlano živel je v pomanjkanju; imel je velike skrbi, težave
SSKJ²
SSKJ²
sívka -e ž (ȋ)
1. siva žival, navadno krava: sivka se pase na travniku; sivka in rjavka
♦ čeb. kranjska čebela; zool. divja raca sivkaste barve z modrikastim pasom preko kljuna, Aythya ferina
2. zelo dišeča divja ali gojena rastlina z dlakavimi listi in modrimi cveti v socvetjih: cvetoča sivka; šopi sivke / dati sivko med perilo; diši po sivki
3. bot. užitna goba s temno sivim klobukom in bledo rumenim betom; zimska kolobarnica: nabirati jurčke in sivke
1. siva žival, navadno krava: sivka se pase na travniku; sivka in rjavka
♦ čeb. kranjska čebela; zool. divja raca sivkaste barve z modrikastim pasom preko kljuna, Aythya ferina
2. zelo dišeča divja ali gojena rastlina z dlakavimi listi in modrimi cveti v socvetjih: cvetoča sivka; šopi sivke / dati sivko med perilo; diši po sivki
3. bot. užitna goba s temno sivim klobukom in bledo rumenim betom; zimska kolobarnica: nabirati jurčke in sivke
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 50
Dostopnost