Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
dójka -e ž (ọ̄) 
  1. 1. vzboklina na ženskem oprsju z mlečnimi žlezami: otrok išče materino dojko; ohlapna dojka; vnetje dojk; rak na dojki
  2. 2. knjiž. dojilja: namesto matere ga je dojila dojka
SSKJ
enakonóžec -žca (ọ̑) nav. mn., zool. rak, ki ima večino nog hodilk enako oblikovanih; mokrica
SSKJ
genitálije -lij ž mn. (á ȃ) anat. spolni organi, spolovila: rak na genitalijah
SSKJ
jástog -a (ȃ) velik morski rak z zelo okusnim mesom: kuhan jastog; zaščitena obalna področja za gojitev jastogov in ostrig
SSKJ
jélševec -vca [u̯š(ẹ́) zool. večji sladkovodni rak s širokim glavoprsjem in z dolgim repom, Astacus astacus: okusno meso jelševcev
SSKJ
káncer -ja (á) med. skupek izrojenih malignih celic tkiva povrhnjice, rak: kancer in sarkom
SSKJ
karcinóm -a (ọ̑) med. skupek izrojenih malignih celic tkiva povrhnjice, rak: karcinom in sarkom
SSKJ
kóčič -a (ọ̄) zool. rak, ki živi po kleteh, drvarnicah in pod lubjem; navadni prašiček
SSKJ
kôsten -tna -o prid. (ó) nanašajoč se na kost: kostni zlom; kostna zgradba / kostne celice / kostni klej; kostna juha juha iz govejih, telečjih kosti in jušne zelenjave; kostna mast / kostni rak; kostna tuberkuloza
 
agr. kostna moka gnojilo ali krmilo iz zmletih kosti; anat. kostni mozeg; kompaktno kostno tkivo; biol. kostna medceličnina; petr. kostna breča trdno zlepljeni ostanki kosti
SSKJ
koščák -a (á) 
  1. 1. oreh z zelo trdo lupino in jedrom, ki se nerado loči od nje: koščake je težko stolči / na vrtu ima nekaj koščakov dreves s takimi orehi
  2. 2. ekspr. krepek, trden človek: bil je mlad koščak z rjavo brado
    ♦ 
    zool. manjši sladkovodni rak z ozkim glavoprsjem in belkastimi nogami, Astacus torrentium
SSKJ
kóžen -žna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kožo: poškodovati kožno tkivo / gladka kožna površina / kožna guba / kožni rak; zdravnik za kožne bolezni; kožna tvorba / kožne žleze / pog. kožna galanterija usnjena
♦ 
anat. kožni epitel epidermis; elektr. kožni pojav povečana gostota toka na površini vodnika; med. kožna afekcija kožno obolenje
SSKJ
kúga -e ž (ú) 
  1. 1. huda nalezljiva bolezen bezgavk, pljuč ali krvi: v mestu je kuga; izbruhnila je epidemija kuge; povzročitelj kuge; smrdi kot kuga; bolezen se je širila kot kuga zelo hitro; ogibajo se ga kot kuge / ekspr. črna kuga / kot kletvica: da bi te kuga; kuga te poberi
    // ekspr., v povedni rabi izraža težko ozdravljivost ali neozdravljivost, navadno zelo razširjene bolezni: rak je grozljiva kuga / ta bolezen je prava kuga
  2. 2. ekspr., navadno s prilastkom kar ima množično uničujoče, pogubne posledice: take ideje so kuga sodobne družbe; kuga fašizma se širi po Evropi / alkoholna kuga
    ● 
    publ. bela kuga čezmerno omejevanje rojstev
    ♦ 
    bot. vodna kuga vodna rastlina z listi, nameščenimi v vretencih, in dolgopecljatimi cveti, Elodea canadensis; kem. cinova kuga razpadanje cina v prah; med. bubonska kuga pri kateri otečejo bezgavke; pljučna kuga; vet. goveja kuga nalezljiva bolezen goveda z vnetjem in nekrozo sluznice prebavil; kokošja kuga nalezljiva bolezen perutnine z vnetjem dihal in prebavil; pasja kuga nalezljiva bolezen psov zlasti z vnetjem dihal, prebavil in osrednjega živčevja; prašičja kuga nalezljiva bolezen prašičev s krvavitvami v notranjih organih in vnetjem prebavil
SSKJ
kúhati -am nedov. (ú ȗ) 
  1. 1. delati hrano (bolj) užitno z delovanjem toplote: uči se kuhati; zna zelo dobro kuhati; kuha in pospravlja; pri tej hiši se slabo kuha / kuhati kosilo, večerjo / kuha le na olju / kuhati na elektriko, plin
    // imeti hrano v vreli vodi, da postane (bolj) užitna: kuhati meso, zelenjavo; kuhati v pokriti posodi; kuha in peče; v loncu se kuha krompir / kuhati čaj, kavo; kuhati juho / kuhati kaj do mehkega / kuha samo na kuhalniku
    // imeti kaj v vreli vodi zaradi čiščenja, pranja: kuhati perilo
  2. 2. pridobivati kaj z delovanjem toplote: iz sliv kuhati marmelado; kuhati žganje / kuhati klej / kuhati, žgati apno pridobivati apno z žganjem apnenca
  3. 3. ekspr. pripravljati kako dejavnost, akcijo, navadno skrivaj, zahrbtno: možje so kuhali maščevanje; neprestano nekaj kuha; spraševal se je, kaj se kuha proti njemu
  4. 4. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: kar naprej kuha trmo; kuhati zavist / še vedno kuha jezo nanj
    ● 
    pog. kuhati mulo kazati jezo, nejevoljo, navadno z vztrajnim molkom; ekspr. bolnika je vso noč kuhala vročina imel je visoko vročino; ekspr. jezen je, da ga kar kuha zelo
    ♦ 
    les. kuhati les pripravljati les za nadaljnjo obdelavo s segrevanjem v vroči vodi
    kúhati se ekspr.  
    1. 1. pojavljati se v visoki stopnji: v srcu se mu kuha bes, sovraštvo; v njem se kuha jeza
    2. 2. biti, zadrževati se v vročini: ljudje so se kuhali v nabito polni dvorani / bilo je tako vroče, da se je kar kuhal
    kuhajóč -a -e: težko je zadrževal kuhajoče se sovraštvo
    kúhan -a -o: jesti kuhan fižol, kostanj; na mleku kuhani riž; krompir je že kuhan; napol kuhana jed / kuhano maslo maslo, ki se mu s kuhanjem izloči voda; mehko ali v mehko kuhano jajce jajce z nezakrknjenim rumenjakom
     
    rdeč kot kuhan rak zelo; ekspr. kuhan in pečen je pri njih pogostokrat, dostikrat je pri njih
     
    gastr. kuhano vino vroča pijača iz prevretega vina, sladkorja in začimb
SSKJ
levíti se -ím se nedov., lévi se in lêvi se (ī í) 
  1. 1. odstranjevati si, slačiti si pretesno vrhnjo plast kože: kača, rak se levi; pren., ekspr. Doživljal je tisto nevarno spremembo v sebi: prehod iz mladostnosti v zrelost. Levil se je (M. Jarc)
  2. 2. ekspr., v zvezi z v opuščati dosedanje lastnosti, značilnosti in prevzemati drugačne: iz skromnega človeka se je levil v domišljavca
SSKJ
lopár -ja (á) 
  1. 1. lopati podobna priprava za dajanje kruha v peč: jemati z loparjem hlebce iz peči; ropotala je po peči z burklami in loparjem; lopar in omelo
    // kar je temu podobno: miličnik ustavi promet s službenim loparjem; čistiti sneg s pločnikov z lopatami in loparji za sneg
  2. 2. priprava iz ovalne plošče ali mreže v okviru in držaja za udarjanje žoge pri nekaterih športnih igrah: zamahniti z loparjem; prihajal je na igrišče z loparjem pod pazduho / teniški lopar; lopar za namizni tenis
    ♦ 
    zool. nižje razviti morski rak, ki živi pritrjen vznak na kožnatem peclju, Lepas
SSKJ
maslénec -nca (ẹ̄) 
  1. 1. nar. rak po levitvi, dokler še nima oklepa; mehkuž: zakaj druga velika levitev je bila v glavnem pri kraju in maslenci so po dobrem tednu že pričeli dobivati nove koše (J. Dular)
  2. 2. ekspr. masleni kruh: kupil je štruco maslenca
    ♦ 
    agr. fižol z rumenimi stroki, ki se uporablja zlasti še nedozorel
SSKJ
máterničen -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na maternico: maternični vrat; maternično mišičje
 
med. maternični rak
SSKJ
mehkúž -a (ū) 
  1. 1. star. mehkužen človek: same ženske so ga vzgajale, zato je tak mehkuž in sanjač
  2. 2. rak po levitvi, dokler še nima oklepa: mehkuž ostane v skrivališču kak teden
    ♦ 
    agr. jajce, ki nima trdega apnenčastega ovoja
SSKJ
metastazírati -am nedov. in dov. (ȋ) med. razširjati se iz prvotnega žarišča na drugo mesto v telesu in začeti enako bolezen: rak na pljučih hitro metastazira; metastazirati v možgane, pljuča
SSKJ
norvéški -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Norvežane ali Norveško: norveški film / norveška meja
♦ 
agr. norveški soliter umetno gnojilo, ki vsebuje dušik in kalcij; obl. norveški vzorec večbarvni vzorec na pletenini, navadno športni, z desnimi petljami; zool. norveški rak večji morski rak svetlo rožnate barve z okusnim mesom; škamp
Število zadetkov: 62