Zadetki iskanja
Geologija
Geologija
Geologija
Geologija
Celotno geslo
Etimološki
epolẹ̑ta -e ž
Vorenc
francežiš prisl., lavertus, -ti, tá ribiza, ali shylnate kite po ṡhivotu: tudi rama: tudi ena morṡka riba, po franceṡhiṡh, Maguerau
Smučanje
Prekmurski
Vorenc
kita ž, F14, acopa, -orum, olie, ali masilu ẛa trudne glide, vude, ẛhyle, ali kite; caesaries, dolgi laſſè, kitta; cartilago, hruſhtaniz, kitta; cincinnus, -ni, kite, kravṡhaſti laſſè; cinnus, kite kravṡhaſtih laṡ; cirrus, -i, zhuff, kitte na glavi; coma, kita, zhuf; fasciae crinales, kite, vpleitki; hapsus, -si, ena kita prediva, ali volne; lacertus, -ti, tá ribiza, ali shylnate kite po ṡhivotu: tudi rama: tudi ena morṡka riba, po franceṡhiṡh, Maguerau; nervus, -vi, kita, ṡhyla; sardoa, -ae, vel sardova, ṡeliṡzhe meliſſi enaku ... kateri letú ṡeliṡzhe jei, timu ſe ṡhile inu kite ṡkarzio; taenia, -ae, vel tenia, -ae, ena s'laſſy ṡhnora, ali auba, ena kitta, ena dolga ṡa glavo pinta; virgo sub capillis, deikliza pod kitami
SLA 1
kolčt-
- 1/29 (rama) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/61 (kolk) / komentar / karta / gradivo h karti
Prekmurski
kréjpiti -im tudi krepìti -ím nedov. krepiti, utrjevati: Jezus tva ſzmrt me more Krejpiti vu vöri BKM 1789, 81; Goſzpodne ti kreipiti mores mene SM 1747, 69; i vöro na 'zitek vekivecsni krepis ino potrdjávas KŠ 1754, 238; Vöro obüdí, kreipi, obdersi SM 1747, 35; Oprávla, potrdjáva i krepi KŠ 1754, 124; Dáj naj me tvoji dári, Obogatijo vu düsi, Krejpijo vtvojoj miloſcsi BKM 1789, 128; Tü sze verni krepijo V-vüpanyi KAJ 1848, 216; angyeo, ſteri ga je krepio KŠ 1771, 247; Nyegova 'sena ga je krejpila prouti szküsávanyom KOJ 1848, 89; Krejpi moje ſzlabo szrczé BKM 1789, 14; Krêpi moje ſzlabo ſzrdcze BRM 1823, 9; Krêpmo hodécse vu praviczi KAJ 1848, 289; naj bi ſztvojim ſz. Tejlom, i ſz-krvjom eti krejpili naſſe düse KM 1783, 158; i rama moja ga bode krepila TA 1848, 73
kréjpiti se -im se tudi krepìti se -ím se krepiti se, utrjevati se: To dejte je pa raſzlo, i krejpilo ſze je vdühi KŠ 1771, 171
kréjpiti se -im se tudi krepìti se -ím se krepiti se, utrjevati se: To dejte je pa raſzlo, i krejpilo ſze je vdühi KŠ 1771, 171
SLA 1
kučet
- 1/29 (rama) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/60 (križ) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/61 (kolk) / komentar / karta / gradivo h karti
SSKJ²
lévi -a -o prid. (ẹ́)
1. ki je na isti strani telesa kot srce: leva noga, rama, roka; z levo stranjo telesa se je naslonil na zid; poškodovati si levo oko / levi čevelj za na levo nogo
// ki je v odnosu do človeka na taki strani: avto se je prevrnil na levi bok; leva stran ceste; levo zadnje kolo se je snelo / levi breg reke gledano v smeri toka; levo krilo vojske, moštva gledano v smeri napada
2. politično liberalen: poslanci leve opozicije; leva študentska organizacija / leve skupine v gibanju; levo krilo stranke
3. pog. nepomemben: veliko denarja je šlo za organizacijo neke leve prireditve
● nar. levi otroci otroci, ki jih ima poročen moški z žensko, s katero ni v zakonski zvezi, nezakonski otroci; ekspr. gleda kot levi razbojnik (na križu) grdo, hudobno; ekspr. danes je menda z levo nogo vstal ves dan je slabo razpoložen; leva roka star. kmetija leži na levo roko od ceste na levi strani; pog. ne gre tako lahko, čeprav sem mislil, da bom to naredil z levo roko z lahkoto, brez težav; pog. ne gre z levo roko obsojati njihovo ravnanje brez premisleka; pog. delo opravlja z levo roko ne temeljito, površno; star. zakon na levo roko zakon med osebo zlasti iz vladarske družine in osebo bistveno neenakega socialnega izvora; morganatični zakon; nar. leva žena ženska, ki ima spolno razmerje z moškim, poročenim z drugo žensko
♦ grad. leva vrata vrata, ki se odpirajo v levo; mat. leva stran enačbe stran, ki je na levi strani enačaja; navt. levi bok ladje gledano od krme proti premcu; obrt. levi (zidan) štedilnik štedilnik, pri katerem se vratca odpirajo v levo; leva petlja prvina (pri pletenju), ki ima na narobni strani obliko desne petlje; polit. italijanski levi center; strojn. levi navoj navoj, pri katerem se vijak pomika naprej, če se vrti v nasprotni smeri kot urni kazalec; šport. levi krilec igralec, ki povezuje obrambo in napad na levi strani, zlasti pri nogometu; levo krilo igralec, ki igra na levi strani napadalne vrste, zlasti pri nogometu
1. ki je na isti strani telesa kot srce: leva noga, rama, roka; z levo stranjo telesa se je naslonil na zid; poškodovati si levo oko / levi čevelj za na levo nogo
// ki je v odnosu do človeka na taki strani: avto se je prevrnil na levi bok; leva stran ceste; levo zadnje kolo se je snelo / levi breg reke gledano v smeri toka; levo krilo vojske, moštva gledano v smeri napada
2. politično liberalen: poslanci leve opozicije; leva študentska organizacija / leve skupine v gibanju; levo krilo stranke
3. pog. nepomemben: veliko denarja je šlo za organizacijo neke leve prireditve
● nar. levi otroci otroci, ki jih ima poročen moški z žensko, s katero ni v zakonski zvezi, nezakonski otroci; ekspr. gleda kot levi razbojnik (na križu) grdo, hudobno; ekspr. danes je menda z levo nogo vstal ves dan je slabo razpoložen; leva roka star. kmetija leži na levo roko od ceste na levi strani; pog. ne gre tako lahko, čeprav sem mislil, da bom to naredil z levo roko z lahkoto, brez težav; pog. ne gre z levo roko obsojati njihovo ravnanje brez premisleka; pog. delo opravlja z levo roko ne temeljito, površno; star. zakon na levo roko zakon med osebo zlasti iz vladarske družine in osebo bistveno neenakega socialnega izvora; morganatični zakon; nar. leva žena ženska, ki ima spolno razmerje z moškim, poročenim z drugo žensko
♦ grad. leva vrata vrata, ki se odpirajo v levo; mat. leva stran enačbe stran, ki je na levi strani enačaja; navt. levi bok ladje gledano od krme proti premcu; obrt. levi (zidan) štedilnik štedilnik, pri katerem se vratca odpirajo v levo; leva petlja prvina (pri pletenju), ki ima na narobni strani obliko desne petlje; polit. italijanski levi center; strojn. levi navoj navoj, pri katerem se vijak pomika naprej, če se vrti v nasprotni smeri kot urni kazalec; šport. levi krilec igralec, ki povezuje obrambo in napad na levi strani, zlasti pri nogometu; levo krilo igralec, ki igra na levi strani napadalne vrste, zlasti pri nogometu
- lévo prisl.:
prehitevati levo; levo usmerjen časopis, politik; levo in desno od ceste ležijo njive; sedela je levo od njega; informacije dobite v sobi št. 15 levo
● nav. iron. deliti nauke levo in desno vsem ljudem; zamahoval je s palico levo in desno na vse strani;
Vorenc
maguerau –, lavertus, -ti, tá ribiza, ali shylnate kite po shivotu: tudi rama: tudi ena morska riba, po franceshish, Maguerau
Celotno geslo
Etimološki
narȃmnica -e ž
Vorenc
naročaj m, F3, brachium, rama, roka, narozhei; sinus, -us, narozhai, materinu krilu, nédarje; ulmae, -arum, narozhei
Celotno geslo
Megiser
naročaj -a samostalnik moškega spola
Jezikovna
Nenavadna slovenščina v medicinskih vedah
Med študijem profesorji pogosto uporabljajo za ledvici ednino, čeprav je bilo jasno, da gre za dvojino:
Primer: Ledvica filtrirajo kri. Kri se filtrira skozi ledvica.
Ali gre tu za arhaizem? Je tovrsten stavek sploh kdaj ustrezen? Podobno se uporablja tudi "ledvice" (množina, čeprav sta dve) - ali je to le pogovorna oblika?
Podobno, pogosto zasledim v medicinskem izrazoslovju, da je nekdo "pospan". Ali je "pospan" slovenska beseda? Gre morda za arhaično besedo (sprašujem, ker je ne poznam).
Smučanje
Prekmurski
oznàniti oznánim dov. oznaniti, razglasiti, sporočiti: tákse je potrejbno oznaniti SM 1747, 199; Oznaniti ſzvojega Sziná KŠ 1771, 558; tou vam Boug oznáni KŠ 1771, 597; oznante Ivani, ſtera vidite KŠ 1771, 189; Naj jo oznánim KŠ 1771, 610; I oznano ſzam nyim imé tvoje KŠ 1771, 324; ki ſzi ſzám po tvojem ſz. Szini oznano KŠ 1771, 818; modrouszti tvoje szi oznáno KOJ 1845, 128; po steroi je nám Bogá oznano, Ki nám je i oznano vaſo lübézen KŠ 1771, 603; Meni je oznano on ſzvojo lübéznoſzt BKM 1789, 311; i idoucsi oznanili ſzo goſzpoudi KŠ 1771, 60; ino szo oznanili, da je okorónanye nevaláno KOJ 1848, 54
oznàniti se oznánim se
1. razodeti se: Ár dén poká'ze; kaj ſze vu ognyi oznáni KŠ 1771, 495; prosnye vaſe ſze naj oznánijo pri Bougi KŠ 1771, 599; i rama Goſzpodnova komi ſze je oznánila KŠ 1771, 309; Bo'za rejcs ſze je znouvics nám oznánila BKM 1789, 5
2. oznaniti se, sporočiti se: Gda bi sze tou po Országi oznanilo KOJ 1848, 70; Tüdi sze oznani, csi szo steri vözbriszani KOJ 1845, 93
oznànivši -a -e ko je oznanil: Oznanivſi ſzvo moucs BKM 1789, 17; oznanovsi veliki zgübicsek AIP 1876, br. 2, 1
oznánjeni -a -o oznanjen, razglašen: zdaj je pa oznanyena tim ſzvétim KŠ 1771, 605; Csi je pa kaj oznanyeno KŠ 1771, 520; nema ednoga Szvécza z-csüdami oznanyenoga KOJ 1845, 79; vöre med vſzejmi poganmi oznanyene KŠ 1771, 486; Nasim lutheránom je tüdi vola bila taki na oznányeno vörvajnszko Potrplejnye molitvárnice szi goriposztaviti KOJ 1848, 115
oznàniti se oznánim se
1. razodeti se: Ár dén poká'ze; kaj ſze vu ognyi oznáni KŠ 1771, 495; prosnye vaſe ſze naj oznánijo pri Bougi KŠ 1771, 599; i rama Goſzpodnova komi ſze je oznánila KŠ 1771, 309; Bo'za rejcs ſze je znouvics nám oznánila BKM 1789, 5
2. oznaniti se, sporočiti se: Gda bi sze tou po Országi oznanilo KOJ 1848, 70; Tüdi sze oznani, csi szo steri vözbriszani KOJ 1845, 93
oznànivši -a -e ko je oznanil: Oznanivſi ſzvo moucs BKM 1789, 17; oznanovsi veliki zgübicsek AIP 1876, br. 2, 1
oznánjeni -a -o oznanjen, razglašen: zdaj je pa oznanyena tim ſzvétim KŠ 1771, 605; Csi je pa kaj oznanyeno KŠ 1771, 520; nema ednoga Szvécza z-csüdami oznanyenoga KOJ 1845, 79; vöre med vſzejmi poganmi oznanyene KŠ 1771, 486; Nasim lutheránom je tüdi vola bila taki na oznányeno vörvajnszko Potrplejnye molitvárnice szi goriposztaviti KOJ 1848, 115
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 62
Dostopnost