Zadetki iskanja
Pravopis
SSKJ²
brezbrížnost -i ž (ī)
1. nezanimanje, ravnodušnost: kazal je brezbrižnost do vsega; zapadel je v popolno brezbrižnost; govoril je z narejeno brezbrižnostjo; brezbrižnost do perečih problemov; brezbrižnost za kulturo
2. brezskrbnost: s svojo brezbrižnostjo jo je za trenutek raztresel; lahkotna brezbrižnost
1. nezanimanje, ravnodušnost: kazal je brezbrižnost do vsega; zapadel je v popolno brezbrižnost; govoril je z narejeno brezbrižnostjo; brezbrižnost do perečih problemov; brezbrižnost za kulturo
2. brezskrbnost: s svojo brezbrižnostjo jo je za trenutek raztresel; lahkotna brezbrižnost
SSKJ²
demoralizácija -e ž (á)
1. opuščanje ali upadanje moralnih načel: boriti se proti demoralizaciji / demoralizacija sodobnega človeka; demoralizacija javnega in privatnega življenja; družbena, politična demoralizacija
2. upadanje ali izgubljanje poguma, bojevitosti: uspešna akcija je povzročila demoralizacijo sovražnika; ravnodušnost se je hitro spremenila v demoralizacijo
1. opuščanje ali upadanje moralnih načel: boriti se proti demoralizaciji / demoralizacija sodobnega človeka; demoralizacija javnega in privatnega življenja; družbena, politična demoralizacija
2. upadanje ali izgubljanje poguma, bojevitosti: uspešna akcija je povzročila demoralizacijo sovražnika; ravnodušnost se je hitro spremenila v demoralizacijo
SSKJ²
dezinteresíranost -i ž (ȋ)
knjiž. stanje brez zanimanja, navdušenja; nezanimanje, ravnodušnost: že nekaj časa spremlja njegova prizadevanja molk in dezinteresiranost; v satiri se je norčeval iz duhovne lagodnosti in dezinteresiranosti / akcija ni imela uspeha zaradi dezinteresiranosti odgovornih ljudi
knjiž. stanje brez zanimanja, navdušenja; nezanimanje, ravnodušnost: že nekaj časa spremlja njegova prizadevanja molk in dezinteresiranost; v satiri se je norčeval iz duhovne lagodnosti in dezinteresiranosti / akcija ni imela uspeha zaradi dezinteresiranosti odgovornih ljudi
Celotno geslo
Pohlin
Pravopis
flégma1 -e ž, pojm. (ẹ̑) ravnodušnost, mirnost, hladnokrvnost; člov., knj. pog. biti med vsemi največja ~
Pravopis
flegmátičen -čna -o; bolj ~ (á) biti preveč ~ ravnodušen, miren, hladnokrven
flegmátični -a -o (á) ~ temperament
flegmátičnost -i ž, pojm. (á) ravnodušnost, mirnost, hladnokrvnost
flegmátični -a -o (á) ~ temperament
flegmátičnost -i ž, pojm. (á) ravnodušnost, mirnost, hladnokrvnost
Celotno geslo
Etimološki
flegmátik -a m
SSKJ²
indiferentízem -zma m (ī)
knjiž. mišljenje ali ravnanje brez odnosa do določene stvari, pojava, neopredeljenost: indiferentizem v tako pomembni stvari bo imel slabe posledice; narodni, politični indiferentizem / taka literatura je v svojem indiferentizmu lahko škodljiva
// ravnodušnost, nezavzetost: njegovo ravnanje izraža popoln indiferentizem do vsega
knjiž. mišljenje ali ravnanje brez odnosa do določene stvari, pojava, neopredeljenost: indiferentizem v tako pomembni stvari bo imel slabe posledice; narodni, politični indiferentizem / taka literatura je v svojem indiferentizmu lahko škodljiva
// ravnodušnost, nezavzetost: njegovo ravnanje izraža popoln indiferentizem do vsega
Pravopis
indiferentízem -zma m, pojm. (í) politični ~ neopredeljenost; izražati popoln ~ do vsega ravnodušnost, nezavzetost
SSKJ²
indiferéntnost -i ž (ẹ̑)
lastnost indiferentnega človeka, neopredeljenost: njegova indiferentnost je vplivala na tako rešitev vprašanja; politična indiferentnost / zaradi njegove popolne indiferentnosti se stvar ni posrečila
// ravnodušnost, nezavzetost: zbuditi koga iz indiferentnosti; zaskrbljujoča indiferentnost; indiferentnost do dela
♦ rel. verska indiferentnost
lastnost indiferentnega človeka, neopredeljenost: njegova indiferentnost je vplivala na tako rešitev vprašanja; politična indiferentnost / zaradi njegove popolne indiferentnosti se stvar ni posrečila
// ravnodušnost, nezavzetost: zbuditi koga iz indiferentnosti; zaskrbljujoča indiferentnost; indiferentnost do dela
♦ rel. verska indiferentnost
SSKJ²
indolénca -e ž (ẹ̑)
knjiž. malomarnost, neprizadevnost: velika ovira za napredovanje je njegova indolenca; prirojena indolenca
// ravnodušnost, brezbrižnost: zbuditi koga iz indolence; to je dokaz za indolenco v kulturnem življenju
knjiž. malomarnost, neprizadevnost: velika ovira za napredovanje je njegova indolenca; prirojena indolenca
// ravnodušnost, brezbrižnost: zbuditi koga iz indolence; to je dokaz za indolenco v kulturnem življenju
Pravopis
indolénca -e ž, pojm. (ẹ̑) neobč.: nezadovoljstvo zaradi ~e malomarnosti, neprizadevnosti; ~ v kulturnem življenju ravnodušnost, brezbrižnost
SSKJ²
káj3 prisl. (ā) nav. ekspr.
1. vprašuje po vzroku: kaj me tako začudeno gledate? / kaj se otrok joka, saj mu nič nočem / kaj nam je tega treba / v vezniški rabi ne vem, kaj je tako potrt
2. vprašuje po namenu: kaj ti bo knjiga, če ne znaš brati
3. navadno v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev: kaj bi se branil kruha; kaj siliš v nesrečo; kaj bi se ne ženil, saj ima dobro službo / pojdiva, kaj se obotavljate
// v členkovni zvezi s še, šele izraža močno zanikanje, zavrnitev: menite, da ga je bilo sram? Kaj še; osebe v povesti niso plastične, kaj šele psihološko izdelane
4. vprašuje po razlogu, okoliščinah, zaradi katerih nastopi dejanje: kaj da gostov še ni? kaj pa, da si se ti spet pri nas pokazal? / kaj da ne moreš, včeraj si pa lahko / ali ga poznaš? Kaj ne, saj je naš sosed
5. pog. vprašuje po količini; koliko: kaj stane avto? natakar, kaj sem dolžen koliko moram plačati; kaj je bil star, kakih petdeset let / v vezniški rabi zdaj se je pokazalo, kaj je vredna njegova teorija
// izraža veliko količino ali mero: kaj skrbi sem imel, da sem vse uredil; kaj vse več koristi bi imel, če bi me poslušal / nimamo kdove kaj denarja imamo malo denarja
● ekspr. kaj čuda, če se ga je naveličala ni čudno
6. v členkovni rabi izraža
a) začudenje, nejevoljo: kaj, ti si še zmeraj tu; kaj, meni ne verjameš
b) grožnjo: kaj, še ne bo miru
c) ravnodušnost, vdanost: pa kaj, saj nič ne pomaga
// izraža pričakovanje pritrditve: Janez ni slab delavec, kaj; kaj, prebrisan pa je
1. vprašuje po vzroku: kaj me tako začudeno gledate? / kaj se otrok joka, saj mu nič nočem / kaj nam je tega treba / v vezniški rabi ne vem, kaj je tako potrt
2. vprašuje po namenu: kaj ti bo knjiga, če ne znaš brati
3. navadno v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev: kaj bi se branil kruha; kaj siliš v nesrečo; kaj bi se ne ženil, saj ima dobro službo / pojdiva, kaj se obotavljate
// v členkovni zvezi s še, šele izraža močno zanikanje, zavrnitev: menite, da ga je bilo sram? Kaj še; osebe v povesti niso plastične, kaj šele psihološko izdelane
4. vprašuje po razlogu, okoliščinah, zaradi katerih nastopi dejanje: kaj da gostov še ni? kaj pa, da si se ti spet pri nas pokazal? / kaj da ne moreš, včeraj si pa lahko / ali ga poznaš? Kaj ne, saj je naš sosed
5. pog. vprašuje po količini; koliko: kaj stane avto? natakar, kaj sem dolžen koliko moram plačati; kaj je bil star, kakih petdeset let / v vezniški rabi zdaj se je pokazalo, kaj je vredna njegova teorija
// izraža veliko količino ali mero: kaj skrbi sem imel, da sem vse uredil; kaj vse več koristi bi imel, če bi me poslušal / nimamo kdove kaj denarja imamo malo denarja
● ekspr. kaj čuda, če se ga je naveličala ni čudno
6. v členkovni rabi izraža
a) začudenje, nejevoljo: kaj, ti si še zmeraj tu; kaj, meni ne verjameš
b) grožnjo: kaj, še ne bo miru
c) ravnodušnost, vdanost: pa kaj, saj nič ne pomaga
// izraža pričakovanje pritrditve: Janez ni slab delavec, kaj; kaj, prebrisan pa je
SSKJ²
karkolízem -zma m (ī)
vseenost, ravnodušnost, brezbrižnost: karkolizem v teatru; karkolizem in relativizem
vseenost, ravnodušnost, brezbrižnost: karkolizem v teatru; karkolizem in relativizem
SSKJ²
lenôben -bna -o prid.(ó ō)
1. ki je v stanju, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti: postajati zaspan in lenoben; lenobna kobila / prevzela ga je lenobna omotica
2. nekoliko len: dobil je neumno in lenobno ženo / lenobna ravnodušnost / pospešiti lenobne korake / široka in lenobna reka / lenobno življenje nedejavno, brezdelno
1. ki je v stanju, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti: postajati zaspan in lenoben; lenobna kobila / prevzela ga je lenobna omotica
2. nekoliko len: dobil je neumno in lenobno ženo / lenobna ravnodušnost / pospešiti lenobne korake / široka in lenobna reka / lenobno življenje nedejavno, brezdelno
- lenôbno prisl.:
počasi in lenobno delati; lenobno se greti na soncu; lenobno se je napotil za čredo
Pravopis
malobrížen -žna -o; -ejši -a -e (í; ȋ; í; ȋ) star. ravnodušen: ~ človek; malobrižen do koga/česa ~ ~ dela; malobrižen za koga/kaj ~ ~ življenje okrog sebe
malobrížnost -i ž, pojm. (í; ȋ) star. ravnodušnost
malobrížnost -i ž, pojm. (í; ȋ) star. ravnodušnost
SSKJ²
malobrížnost -i ž (ī)
star. lastnost, značilnost človeka, ki kaže malo zanimanja, ravnodušnost: malobrižnost do vsega / bolezen se je ponovila zaradi bolnikove malobrižnosti; z malobrižnostjo povzročiti nesrečo z malomarnostjo
star. lastnost, značilnost človeka, ki kaže malo zanimanja, ravnodušnost: malobrižnost do vsega / bolezen se je ponovila zaradi bolnikove malobrižnosti; z malobrižnostjo povzročiti nesrečo z malomarnostjo
Pravopis
malomeščánstvo -a s, skup. (ȃ) družb. slovensko ~; pojm., slabš. videti na sosedih ~ |samozadovoljnost, ravnodušnost|
SSKJ²
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 48
Dostopnost