ravnodúšnost -i ž (ū)
stanje ravnodušnega človeka: njena ravnodušnost ob njegovi nesreči ga je bolela; nič jih ne spravi iz ravnodušnosti; za navidezno ravnodušnostjo se je skrivala radovednost / poslušala ga je s hladno ravnodušnostjo / ekspr. očitali so mu politično ravnodušnost
Zadetki iskanja
SSKJ²
Celotno geslo
Sinonimni
ravnodúšnost -i ž
stanje človeka, ki nima, ne kaže zanimanja, navdušenosti za kaj
SINONIMI:
brezbrižnost, indiferentnost, redk. brezbrižje, knj.izroč. indiferentizem, knj.izroč. indolenca, star. malobrižnost, ekspr. malomarnost, knj.izroč. mirnodušje, knj.izroč. mirnodušnost, ekspr. mlačnost, knj.izroč. mrtvičnost, knj.izroč. nebrižnost, knj.izroč. nemar, knj.izroč. nonšalanca, knj.izroč. ravnodušje, knj.izroč. stoičnost, star. vnemarnost
GLEJ ŠE SINONIM: mir1
Pleteršnik
Pravopis
ravnodúšen -šna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ú ȗ ú; ȗ; ú; ȗ) ~ človek; ravnodušen do koga/česa biti ~ ~ znancev; poud. Ni ~ ~ nje |Ljubi jo|; ravnodušen za koga/kaj biti ~ ~ težave drugih
ravnodúšnost -i ž, pojm. (ú; ȗ) spraviti koga iz ~i; poslušati z ~jo
ravnodúšnost -i ž, pojm. (ú; ȗ) spraviti koga iz ~i; poslušati z ~jo
Število zadetkov: 4
Dostopnost