Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
izsledoválec -lca [u̯c tudi lc(ȃ) zastar. raziskovalec: potopisi izsledovalcev
SNB
kemometríja -e ž (ȋ)
veda, ki se ukvarja z matematičnimi in statističnimi postopki ter metodami za obdelavo kemijskih podatkov: laboratorij za kemometrijo; Kot uveljavljeni raziskovalec na področju kemometrije in računalniških obdelav podatkov je delal več kot tri desetletja E agl. chemometry, nem. Chemometrie iz (↑)kem(íja) + tvor. od (↑)méter
SNB
mládiSSKJ -a -o prid. (á)
    mládi raziskoválec -ega -lca [raziskovau̯ca] m, člov. (á, ȃ)
    študent znanstvenega magistrskega ali doktorskega študija, ki je v okviru posebnega programa zaposlen na visokošolski, raziskovalni instituciji ali v podjetju: razpis za mlade raziskovalce; Vključitev v že vpeljano raziskovalno skupino je za mladega raziskovalca velik izziv in priložnost
SSKJ
morjeplóvec -vca (ọ̑) ekspr. mornar, pomorščak, zlasti raziskovalec morij: morjeplovci so na svojih potovanjih videli marsikaj; drzni, izkušeni, slavni morjeplovci
SNB
penologíja -e ž (ȋ) pravn.
veda o kaznovanju, ki proučuje načine in učinke kaznovanja, izvrševanja kazenskih sankcij: Je raziskovalec na inštitutu za kriminologijo, ožje področje njegovega delovanja je penologija E penológ
SSKJ
prepréčkati -am dov. (ẹ̑) 
  1. 1. priti na drugo stran ali od enega konca na drugega, gibajoč se, premikajoč se navadno v prečni smeri: patrulja je preprečkala cesto / planinca sta preprečkala steno; preprečkati travnik
    // redko prehoditi, prepotovati: ta raziskovalec je preprečkal več tisoč kilometrov / tanki, kamioni, topništvo - vse je čakalo ukaza, da preprečka deželo
  2. 2. redko prepreči, prepresti: ljudje so z mejami preprečkali zemljo / sledovi živali so preprečkali polje
    prepréčkan -a -o: z žilicami preprečkan obraz
SSKJ
pronicljív -a -o prid. (ī í) 
  1. 1. ki ima veliko sposobnost za spoznavanje, razčlenjevanje: pronicljiv raziskovalec / ima pronicljiv čut za pravičnost; občudovali so ga zaradi njegovega pronicljivega duha / njegove sodbe so pronicljive; pronicljivo premišljanje / s svojim pronicljivim pogledom ga je spravil v zadrego / ima obraz s pronicljivimi očmi
  2. 2. ekspr. visok, rezek: pronicljivo kričanje
    ● 
    redko apnenec je pronicljiv prepusten
    pronicljívo prisl.: pronicljivo gledati, govoriti
SSKJ
raziskoválčev -a -o [u̯č tudi (ȃ) pridevnik od raziskovalec: ocena raziskovalčevega dela
SSKJ
raziskoválec -lca [u̯c tudi lc(ȃ) kdor se (poklicno) ukvarja z raziskovanjem: bil je velik raziskovalec; raziskovalec duševnosti, ljudskih običajev; potopisi raziskovalcev / medicinski, pedagoški, terenski raziskovalec; samostojni raziskovalec
SNB
raziskoválecSSKJ -lca m (ȃ)
sistemski računalniški program za lažje, preglednejše delo z datotekami: Ko dodamo vse želene datoteke (lahko jih primemo v raziskovalcu, jih povlečemo in spustimo v program), določimo ime in najnujnejše nastavitve, se vrnemo na prvi meni E (↑)raziskováti
SSKJ
raziskoválka -e [u̯k tudi lkž (ȃ) ženska oblika od raziskovalec: zbiralka in raziskovalka ljudskega blaga; raziskovalka na biološkem inštitutu
SSKJ
samostójen -jna -o prid., samostójnejši (ọ́ ọ̄) 
  1. 1. ki dela, ravna po lastni presoji, brez vpliva, spodbude drugega: biti odločen in samostojen človek; lahko bi bila bolj samostojna / ta pesnik, pisatelj je samostojen duh
    // ki vsebuje, izraža tako presojo: imeti samostojne nazore; njegovo mišljenje je samostojno / samostojna pot v socializem
  2. 2. v povedni rabi sposoben skrbeti sam zase, se preživljati sam, brez pomoči drugega, zlasti staršev: trije otroci so že samostojni, četrti pa hodi še v šolo; pokazati hoče, da je tudi ona samostojna / odšel je od doma in začel samostojno življenje
  3. 3. ki pri svojem delu, dejavnosti odloča sam, ne da bi moral upoštevati voljo, zahteve drugega: v službi je že samostojen / zdaj je samostojen gospodar / samostojni obrtnik obrtnik z lastno obrtjo; samostojni raziskovalec
    // o katerem odloča kdo sam, ne da bi moral upoštevati voljo, zahteve drugega: samostojno delo; samostojno ukrepanje / samostojno delovno mesto / samostojni poklic poklic, ki ga opravlja oseba kot glavno dejavnost, ne da bi bila v rednem delovnem razmerju
    // te zadeve so v samostojni pristojnosti zbora združenega dela; pravica samostojnega odločanja
  4. 4. ki gospodarsko, politično ni vezan na drugega: samostojna družbena, gospodarska organizacija; ustanova je finančno samostojna / postali so samostojen narod na lastnem ozemlju / samostojno področje
  5. 5. ki je že sam zase celota, ki ni del česa drugega: paviljon je samostojna stavba / sestavljen je iz več samostojnih delov; samostojna enota; samostojno poglavje / pesmi so izšle v samostojni knjigi / to je bil njegov prvi samostojni nastop / samostojna jed jed, ki se jé brez drugih jedi; izdal je svojo tretjo samostojno pesniško zbirko zbirko, v kateri so le njegove pesmi
    // ki ni povezan, ni v sklopu z drugim: pri tem je imela slovenščina samostojno vlogo / te besede tvorijo samostojno skupino
    ♦ 
    fin. samostojna valuta valuta, ki ni vezana na drugo valuto; fiz. samostojni tok električni tok, ki teče v plinu, ne da bi se dovajali naboji; jur. samostojna pritožba pritožba, ki ni združena s pritožbo zoper sodbo; samostojno osebno delo s sredstvi, ki so lastnina občanov; lingv. samostojni pomen besede, besedne zveze pomen besede, besedne zveze glede na mesto v jezikovnem sistemu; v slovarju so besede prikazane kot samostojna gesla ali pa kot podgesla; rad. mlada pevka je posnela prvo samostojno ploščo ploščo s pesmimi, ki jih poje le ona
    samostójno prisl.: narediti kaj samostojno; samostojno odločati, presojati, ravnati; samostojno živeče bitje
SSKJ
stílnokrítičen -čna -o prid. (ȋ-í) nanašajoč se na kritiko stila: stilnokritična primerjalna metoda / stilnokritični raziskovalec
SSKJ
tarantéla -e ž (ẹ̑) 
  1. 1. zool. velik, rjav strupen pajek, živeč v Sredozemlju, Lycosa tarentula: pičila ga je tarantela; raziskovalec tarantel
  2. 2. živahen južnoitalijanski ljudski ples v šestosminskem ali triosminskem taktu: plesati tarantelo
SSKJ
vedožêljen -jna -o prid. (é ē) željen vedeti čim več: vedoželjen raziskovalec, učenec; otrok je zelo vedoželjen / vedoželjne oči / redko ne bodi no tako vedoželjen radoveden
    vedožêljno prisl.: vedoželjno ogledovati neznanca
SSKJ
vnikljív -a -o prid. (ī í) knjiž. pronicljiv: vnikljiv raziskovalec / pisati v vnikljivem slogu / vnikljiv glas visok, rezek
SSKJ
zvedljív2 -a -o prid. (ī í) star. zvedav: zvedljiv raziskovalec bi tu dobil dosti gradiva
// radoveden: obkrožila ga je množica zvedljivih ljudi
    zvedljívo prisl.: zvedljivo izpraševati
Število zadetkov: 17