Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SNB
digitalizíranje -a s (ȋ)
pretvarjanje podatkov in informacij v (elektronsko) obliko, ki je osnovana na zaporedju številk 0 in 1: Knjiga se ukvarja z vprašanjem vpliva digitaliziranja knjižnih vsebin na knjižni trg in z razlogi, zakaj e-knjige niso nadomestile tiskanih knjig E ↑digitalizírati
SSKJ
izbíti -bíjem dov., izbìl (í ȋ) 
  1. 1. z udarjanjem spraviti kak predmet iz snovi, v kateri je, tiči: izbiti zagozdo; izbiti sekiro iz tnala
    // s silo, z močnim udarcem odstraniti: izbiti sodu dno; izbiti nož, orožje iz roke / pri padcu si je izbil dva zoba; s kamnom mu je izbil oko
    ●     ekspr. klin se s klinom izbije najučinkoviteje se obračuna z enakim sredstvom; publ. to sporočilo je izbilo sodu dno je sprožilo proces, ki se je dolgo pripravljal; ekspr. te besede so ji izbile orožje iz rok povzročile, da njeni razlogi, dokazi niso bili več učinkoviti
    ♦     fiz. izbiti iz kovine elektrone
  2. 2. ekspr. z vztrajnim prepričevanjem doseči, da kdo ne misli več na kaj: te misli mu je treba kar izbiti; izbiti si kaj iz spomina; to žensko si moraš kar iz glave izbiti pozabiti jo
    // zaradi revščine si je moral to izbiti iz glave se temu odpovedati
    // s strogim ravnanjem doseči, da preneha pri kom obstajati kaka negativna lastnost: lenobo mu bom že izbil; izbiti otroku trmo / z bičem je hotel izbiti živali upornost
  3. 3. publ. dobiti, pridobiti: izbiti čimveč dobička pri prodaji; če bo spreten, bo že izbil nekaj odškodnine; iz tega posestva bi se dal izbiti še kak milijon
  4. 4. publ., navadno s prislovnim določilom pojaviti se, izbruhniti: prva nesoglasja so že izbila; nezadovoljstvo je izbilo na dan; problem je izbil v vsej svoji ostrini
    izbít -a -o: izbiti elektroni; izbiti zobje; prim. zbiti
SSKJ
izključítven -a -o (ȋ) pridevnik od izključitev: izključitveni razlogi
SSKJ
izločítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na izločitev: izločitveni razlogi / izločitvena tekma izločilna tekma
♦ jur. izločitveni zahtevek zahtevek, naj se izločijo iz stečajnega sklada ali izmed zarubljenih predmetov stvari, ki so last tretjih oseb
SSKJ
izpodbíti -bíjem in spodbíti -bíjem dov., izpodbìl in spodbìl (í ȋ) 
  1. 1. z udarjanjem, tolčenjem odstraniti izpod česa: izpodbiti podstavek; izpodbiti stol / izpodbiti komu nogo, roko; zgrudila se je, kakor bi jo izpodbil; pren., ekspr. izpodbiti temelje državi
  2. 2. zanikati, ovreči: izpodbiti dokaz, trditev; tega dejstva ni mogoče izpodbiti
    // jur. dokazati neresničnost, nepravilnost, neutemeljenost česa: izpodbiti avtentičnost pisma, veljavnost pogodbe / izpodbiti oporoko s tožbo / izpodbiti nasprotnika, tožnika
    izpodbít in spodbít -a -o: izpodbiti razlogi; sodba je bila s tem dokazom popolnoma izpodbita
SSKJ
ízvenekonómski -a -o [vən in ven] prid. (ȋ-ọ̑) publ. negospodarski, neekonomski: izvenekonomski razlogi
SSKJ
lagáti lážem tudi lagáti se lážem se nedov. (á á) 
  1. 1. zavestno izjavljati, govoriti kaj neresničnega z namenom zavajati v zmoto: na obrazu se mu je videlo, da laže; lagal jim je, da ga ni videl; ne vem, kje je, je lagala; lagati o kom; on nikoli ne laže; ta ženska rada laže; ekspr. debelo, nesramno, predrzno lagati; ekspr. lažeš, je jezno zavpil; pog. laže, kot pes teče zelo; pogosto
    // ekspr. govoriti, pripovedovati kaj, kar ne ustreza resnici: zakaj bi vam lagala; lagal je, kako se mu tam dobro godi; lagal je o lepih nekdanjih časih; obljubljali so vse mogoče, eden je bolj lagal kot drugi / trdil je, da časopisi lažejo; pren., ekspr. oči so lagale; srce ne laže
  2. 2. ekspr. biti neresničen, napačen, varljiv: te številke lažejo / hočejo se prepričati, če govorica o njegovem uspehu ne laže
    ●     ekspr. lagal bi, če bi rekel, da se mi slabo godi dobro se mi godi; star. fant je dekletu lagal izjavljal je, da jo ljubi, a je ni ljubil; star. sreča mu laže ni srečen; ekspr. v obraz mu laže predrzno, nesramno; ekspr. laže, da je grdo, da se kar kadi, da sam sebi verjame zelo; preg. kdor laže, ta krade lažnivemu človeku se pripisuje tudi tatvina
    lagáti si ekspr.  z neutemeljenimi razlogi ustvarjati v samem sebi prepričanje, da je stanje drugačno kot v resnici, navadno boljše: slabo kaže, kaj bi si lagali; nikar ne laži sam sebi; preh., pesn. Kaj si lažeš opojnost v dveh, saj si sam (M. Jarc)
SSKJ
nèprepričljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki ni prepričljiv: neprepričljivi dokazi, razlogi / ekspr. zgodba povesti je neprepričljiva
    nèprepričljívo prisl.: neprepričljivo govoriti, pripovedovati
SNB
nèukrépanje -a s (ȅ-ẹ̑)
dejstvo, da se ne ukrepa: neukrepanje policije; neukrepanje vlade; razlogi za neukrepanje; Zaradi neukrepanja veterinarske inšpekcije se sledi lahko zabrišejo, sumljiva hrana po zastrupitvi pa na skrivaj uniči (ali tudi ne) E (↑)nè… + (↑)ukrépanje
SNB
névropsihologíja -e ž (ẹ̑-ȋ)
psihologija, ki proučuje odnos med živčnim sistemom in duševnimi procesi: profesor nevropsihologije; Nevropsihologija je pokazala, da obstajajo evolucijski razlogi za to, da ljudje tako težko sprejmejo naključje E ← agl. neuropsychology, nem. Neuropsychologie iz (↑)nevro… + (↑)psihologíja
SSKJ
opravíčba -e ž (ȋ) star.  
  1. 1. opravičilo: napisati opravičbo / najti opravičbo za svoje ravnanje
  2. 2. opravičenje: doseči opravičbo; razlogi za opravičbo / opravičba obresti
SSKJ
opravičeválen -lna -o prid. (ȃ) 
  1. 1. ki dela kaj opravičeno: opravičevalna izjava; opravičevalno pismo / opravičevalen pogled
  2. 2. ki opravičuje, zmanjšuje krivdo za kaj: opravičevalni razlogi; opravičevalna okoliščina
SSKJ
oprostílen -lna -o prid. (ȋ) knjiž. s katerim se oprosti: slišati je bilo oprostilne glasove
♦ jur. oprostilni razlogi razlogi za oprostitev od obtožbe; oprostilna sodba sodba, s katero se obtoženec oprosti obtožbe
SSKJ
oprostítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na oprostitev: oprostitveni postopek
♦ jur. oprostitveni razlogi oprostilni razlogi
SSKJ
oróžje -a s (ọ̑) 
  1. 1. priprava za bojevanje ali obrambo: čistiti orožje; izdelovati, kovati orožje; obrniti orožje proti komu; polniti orožje z naboji; pripraviti orožje na strel; nevarno, ekspr. smrtonosno orožje; skladišče orožja; kmetje so uporabili cepce za orožje; uriti se v ravnanju z orožjem; orožje in strelivo / četa je imela premalo orožja / spopad, upor z orožjem; ekspr. policija je nastopila z orožjem v roki oborožena
    // artilerijsko, protiletalsko, ročno orožje; atomsko, jedrsko, kemično orožje; publ. klasično orožje ki učinkuje neposredno z izstrelkom, razpršenimi drobci ali s pritiskom; metalno, strelno orožje; napadalno, obrambno orožje; lovsko, športno orožje / dovoljenje za nabavo orožja
    ●     ekspr. s to izjavo jim je dal orožje v roke je povzročil, da so lahko nastopili proti njemu; ekspr. te besede so ji izbile orožje iz rok povzročile, da njeni razlogi, dokazi niso bili več učinkoviti; ekspr. vojaki so začeli metati orožje iz rok so se začeli razoroževati; niso se hoteli več bojevati; odložiti, položiti orožje vdati se; žarg., šport. domače moštvo je štirikrat položilo orožje pred gosti je bilo štirikrat premagano; ekspr. pozivati k orožju na boj, v vojno; star. poklicati pod orožje vpoklicati, mobilizirati; ekspr. prijeti, zgrabiti za orožje začeti se bojevati, pripraviti se na boj; ekspr. ves narod je bil pod orožjem se je bojeval; ekspr. rožljati z orožjem groziti z vojno; ekspr. klic k orožju želja, zahteva po udeležbi v boju, za pripravljenost na boj; star. tovariš v orožju bojni tovariš, sobojevnik
    ♦     šport., voj. malokalibrsko orožje; voj. avtomatsko orožje ki se samo polni in prazni in strelja zlasti v rafalih; hidrogensko orožje; hladno orožje ki rani z rezilom ali konico; lahko orožje manjšega kalibra ali manjše teže; težko orožje večjega kalibra ali večje teže; strelna moč orožja število nabojev, ki jih lahko izstreli določeno orožje v časovni enoti
  2. 2. ekspr., navadno s prilastkom učinkovito sredstvo, dober pripomoček: solze so njeno edino orožje; beg v vodo je najučinkovitejše orožje proti vročini / ideološko, politično orožje
SSKJ
píškav -a -o prid. (í) 
  1. 1. črviv: piškav oreh; piškavo sadje / piškava miza
  2. 2. ekspr. ki ima razmeroma majhne razsežnosti; droben: pridelali so piškav krompir; letos so jabolka sicer piškava, so pa okusna
    // slaboten, bolehen, šibek: bil je precej piškav otrok / ima piškave zobe gnile
  3. 3. slabš. malovreden, ničvreden: zakaj se družiš s tem piškavim človekom / pravi, da je ves svet piškav
  4. 4. ekspr. majhen, neznaten: pridobil si je bolj piškav ugled; piškavo upanje / njegovo znanje je precej piškavo / ni hotel delati za tako piškavo plačo
    // nevažen, nepomemben: piškavi razlogi za prepir; tale piškava novica je razburila vse mesto / piškava zmaga
    ●     ekspr. to ni vredno piškavega lešnika, oreha zelo malo, nič; ekspr. v nedeljo je bilo prav piškavo vreme slabo, deževno
SSKJ
prestížen -žna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na prestiž: prestižni položaj / prestižni boj med voditelji / prestižni razlogi; to je prestižno vprašanje / imeti prestižni avtomobil avtomobil, ki je v skladu z ugledom, ki povečuje ugled lastnika
SSKJ
rázlog -óga m (á ọ́) navadno s prilastkom kar utemeljuje, podpira kako ravnanje, odločitev: kaj je bil glavni razlog, da je tako dolgo okleval; to ni zadosten razlog, da tako ravnaš; imeti, navesti razloge za odpoved; pravi, prepričljiv, tehten razlog; razlogi za in proti / ekonomski, politični, verski razlogi; storiti kaj iz osebnih razlogov; publ. ni mogel priti iz zdravstvenih razlogov zaradi bolezni
// kaj je bil razlog za njegov nenaden uspeh vzrok
// brez razloga se jeziš
♦ jur. ničnostni razlog; oprostilni, sodbeni razlogi
SSKJ
raznostrán in raznostràn -ána -o prid. (ȃ; ȁ á) knjiž. različen, raznovrsten: raznostrani razlogi za kako dejanje
SSKJ
razúmen -mna -o prid., razúmnejši (ú ū) 
  1. 1. ki ima razum: razumna in nerazumna bitja
  2. 2. ki ima veliko razuma: razumen in iznajdljiv človek je; bil je razumnejši kot njegovi bratje
    // ki izraža, kaže razum: razumen obraz; gledal ga je z jasnimi, razumnimi očmi
  3. 3. ki je v skladu z razumom: razumni razlogi; to so razumne besede; razumno vedenje / ekspr. to presega vse razumne meje
  4. 4. star. razumljiv: govoriti z razumnim glasom; to je samo po sebi razumno
    razúmno prisl.: razumno delati, gledati, govoriti
Število zadetkov: 32