Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
kosmatínka -e ž (ȋ)
ekspr. samica kosmate živali, navadno medveda: opazil je kosmatinko z mladiči
♦ 
bot. užitna goba s tanjšim betom in z večinoma razpokano sivkasto rjavo kožo na klobuku, Xerocomus subtomentosus
SSKJ²
lúbje -a s (ú)
1. plast živega in odmrlega tkiva, ki obdaja les rastlin: zajci glodajo lubje mladih dreves; lupiti lubje; vrezati črke v lubje; gladko, razpokano lubje; škodljivci v lubju / brezovo, hrastovo, smrekovo lubje
2. nar. zahodno krovni listi koruznega storža: obtrgovati lubje / blazina, napolnjena s koruznim lubjem ličkanjem
SSKJ²
mávčiti -im nedov. (ā)
delati z mavcem: v mavčarni mavčijo / mavčiti razpokano steno
♦ 
agr. gnojiti s sadro; sadrati
    mávčen -a -o:
    mavčene stene
Pravopis
mávčiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; mávčenje (á; ȃ) kaj ~ razpokano steno
SSKJ²
mávelj -vlja m (á)
bot. užitna goba s tanjšim betom in z navadno razpokano sivkasto rjavo kožo na klobuku, Xerocomus subtomentosus:
Celotno geslo Sinonimni
mávelj -vlja m
bot. užitna goba s tanjšim betom in navadno razpokano sivkastorjavo kožopojmovnik
SINONIMI:
bot. kosmatinka
GLEJ ŠE: goba
ognjíčev ognjíčeva ognjíčevo pridevnik [ognjíčeu̯ ognjíčeva ognjíčevo] ETIMOLOGIJA: ognjič
SSKJ²
plómba -e ž (ọ̑)
1. snov, navadno amalgamska, ki zapolnjuje poškodovan, izvotljen zob: plomba mi je padla iz zoba; zgladiti plombo / zdravnik mu je naredil tri plombe plombiral tri zobe; ima že veliko plomb
2. ploščica na predmetu, navadno z vtisnjenim datumom, imenom, številko, kot dokaz nedotaknjenosti zapore: dati plombo na vagon, vrečo; monter je odstranil plombo z varovalke / carinska plomba
♦ 
biol. plomba snov, navadno beton, ki zapolnjuje razpoke, votline v deblih; grad. plomba snov, navadno cementna, ki zapolnjuje, veže poškodovano mesto na gradbenem elementu; mavčna plomba mavčna mešanica, ki se da na razpokano mesto gradbenega elementa za opazovanje širjenja razpoke
Pleteršnik
razgrébsti, -grébem, vb. pf. auseinanderscharren, zerscharren, aufscharren; — razgreben kruh = kruh z razpokano skorjo, Polj.
SSKJ²
razpókati -am dov. (ọ́ ọ̑)
dobiti razpoke, špranje: deska, kamen, led razpoka; ob potresu so zidovi razpokali; koža razpoka zaradi vetra; prečno razpokati
    razpókan -a -o:
    razpokan les, zid; razpokana skala; razpokana drevesna skorja; razpokane ustnice; lubje je razpokano
Jezikovna
Redipulja, Sredipolje ali Rodopolje?

Prosim za pojasnitev pravilne rabe toponima za kraj (danes italijanski Redipuglia), ki zaradi avtohtone naseljenosti in polpreteklih dogodkov zaseda pomemben prostor v slovenski duhovni zgodovini. Zaradi različnih nesoglasnih teorij je nujna standardizacija v prid uporabe strokovno čim bolj utemeljene inačice.

SSKJ²
régast -a -o prid. (ẹ́)
knjiž. režast: regast pod / deblo z regasto skorjo razpokano
SSKJ²
smréka -e ž (ẹ́)
iglasto drevo s temno zelenimi koničastimi iglicami, visečimi storži in rdečkasto rjavo razpokano skorjo: smreka raste, se suši; posekati smreko; visoke smreke; raven, vitek kot smreka
♦ 
gozd. pokljuška smreka; vrtn. sobna smreka smreki podobna sobna rastlina s koničastimi iglicami in v pravilnih vretencih razvrščenimi vejami, Araucaria heterophylla; srebrna smreka parkovno drevo s srebrno sivimi iglicami, Picea pungens var. glauca
Celotno geslo Sinonimni
smréka -e ž
iglasto drevo s temnozelenimi koničastimi iglicami, visečimi storži in rdečkastorjavo razpokano skorjopojmovnik
SINONIMI:
nar. brina, ekspr. smrečica, ekspr. smrečka, ekspr. smrekica
GLEJ ŠE: les, omorika
Celotno geslo Kostelski
smrekasmˈrėːka -e ž
Število zadetkov: 15