Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Prekmurski
rép -a m
1. živalski rep: mreno, štera se do zádnjih nog i répa raztégne AI 1878, 7; opice májo dugi rép AI 1878, 7; I mele ſzo repé ſzpodobne kſtiram KŠ 1771, 782; liſzicz .. med nyihne repé je pa gorécse ſzkale privézao KM 1796, 49
2. ladijska krma: rép sze je pa raſzpüſcsávao od ſzile válov KŠ 1771, 427; zrépa ſzo ſtiri kotve vö vrgli KŠ 1771, 246
3. repu podoben nepožeti del njive: Nemárnomi 'znyeci rép nihájo KAJ 1870, 132
Prekmurski
dúgi -a -o prid.
1. dolg, ki ima med skrajnima koncema veliko razsežnost: dúgi KOJ 1833, 160; da je tó jáko dugi racsun AI 1875, kaz. br. 6; Dô je dugi AIN 1876, 12; od drevja duga szénca AI 1875, kaz. br. 7; opice májo dugi rép AI 1878, 7; gouſzto dúgo bradou KŠ 1771, 432; Gori je tak vzéo edno dúgo pavozino KM 1790, 38; do gle'znya vdúgom gvanti KŠ 1771, 768; z-ednoga kraja po dúgom erdecse ténke linije KOJ 1845, 6; szo meli velke na pét sészt mil dúge z-zemlov notrozagrajene oploute KOJ 1848, 6; Na dugi stolicaj deca eden kre drügoga sedíjo BJ 1886, 3
2. ki traja veliko časa: na racsún dávanya ſzlü'zi dúgi 'zitek SM 1747, 35; Matu'sálema dúgi 'sitek je velikoga gláſza KM 1796, 10; bodes dúgoga vrejmena na zemli KŠ 1771, 586; ako dugi sitek ti seles imeti SM 1747, 88; Steri poszlavec na dugo vrêmen vösztáne, tákse AI 1875, kaz. br. 3; pod obrázom dugi molitev KŠ 1771, 76; Na duge (glasnike), kak AIN 1876, 6
dùgši -a -e daljši: je vnougom meſzti dugsi KŠ 1771, 102; Eden centimeter szkor malo dugsi od ½ páleca AI 1875, kaz. br. 6; Od lahkéta je pa méter dugsi AI 1875, kaz. br. 6; velki kak edno tele, ešče malo dugši AI 1878, 11
Prekmurski
naslánjati se -am se nedov.
1. naslanjati se na kaj: i zaka sze naszlánya na szvojo dúgo palico KAJ 1870, 138; [Turbari] se na rép naslánjajo AI 1878, 13; na kanko sze je naszlanyao KAJ 1870, 38
2. zanašati se, biti odvisen: v-oblácsnom vremeni i cserez nocsi sze tak na vöro moremo naszlanyati KAJ 1870, 157; I na tvo’ dobrouto z-czejla ſze naszlányam KM 1783, 269; Ki ſze naszlánya na lüſztvo KŠ 1754, 252; Ki ſze naſzlánya na lüſztvo BKM 1789, 197; Na nyega ſze naſzlányamo BRM 1823, 7; Naſzlányaj ſze na nyega, Steri te je ſztvouro BKM 1789, 264; Naſzlányajſze na nyega, Steri te je ſztvouro KŠ 1754, 269; na nyega ſze naſzlányaj BRM 1823, 325
naslánavši se -a se -e se naslanjajoč se: Ferko ka na nyéno rokô naszlánavsi sze proti dômi napôto AIP 1876, br. 4, 6
Prekmurski
òkoli tudi okóuli predl. z rod.
1. okoli, za izražanje položaja v krogu, ki v celoti obdaja kaj v središču: nai on ſzám okouli ſzébe poglédne TF 1715, 43; toliko vnoſina zvedouk okouli náſz mámo SM 1747, 27; nai on ſzám okoli ſzébe poglédne SM 1747, 42; naj okouli ſzébe poglédne KŠ 1754, 213; da ſzam od Jeru'zálema i okouli notri do Illyriuma napuno KŠ 1771, 483; remeni pojáſz okouli ledevjouv KŠ 1771, 9; je vö ſou knyemi .. vſze okouli Jordána le'zajoucse dr'zéle KŠ 1771, 9; ſtera ſze okoli náſz godijo KŠ 1771, 588; med lüſztvom, ſtero okoli ſzuncsenoga gori hoda 'zivé KŠ 1771, A5a; naj bi priátela mogao meti okouli ſzébe SIZ 1807, 7; Okouli jaſzlaj ſze ti nanizimo BKM 1789, 37; szo okoli szébe sztráh delali KOJ 1848, 6; Edna mühica je zmirom okôli gorécse szvêcse lêtala KAJ 1870, 8; rép, šteroga okoli vej ovijajo AI 1878, 7; te sze okôlig od grajanya na 1 ½ meter ozdalecsino pôt naprávi AIP 1876, br. 10, 8; csi kak naj vecs stevci okol nyaga sztôpijo AIP 1876, br. 1, 2
2. z izrazom količine za izražanje približnosti: Okouli edenájſzete vöre pa vo idoucsi KŠ 1771, 64; Okoli pou noucsi pa KŠ 1771, 393; Okoli onoga vrejmena je pa vrgao Herodes krao roké KŠ 1771, 378; Zgoudilo ſze je pa okoli tiſztoga hipa KŠ 1771, 555; i náj menye ednouk okoli Vüzma Oltárſzko ſzveſztvo k-tebi primi KM 1790, 111; Záto csákajmo Okolpolnocsi na nágli hitro nyegovo oznanye BKM 1789, 395
3. o: nego blázni okouli ſzpitávanya i rejcsne vojne KŠ 1771, 642; i rátavſi je na ona, ſtera ſzo okoli Jezuſa KŠ 1771, 429; Okoli mislejnya ſzi premislávaj KM 1783, 146
4. za: szo sze pa zahválili za vcsenyé i trud okoli szvoje deczé KOJ 1845; ſzkrbis ſze i paſcsic ſze okoli vnouga KŠ 1771, 205
5. pri: Pa mlájsi domá okoli goszpodársztva premalo hasznijo KOJ 1845, 7
Prekmurski
sìla -e ž
1. sila, moč: Od tébe me ſzmrti ſzila Kraj ne odloucsi KŠ 1754, 270; vu ſzrczi oſztáne ne'zelejnye i ſzila kprávdi KŠ 1771, 438; Kak mourſzki vetrov ſzila BKM 1789, 316; i henya mourſzka ſzila KM 1796, 81; rép ſze je pa raſzpüſcsávao od ſzile válov KŠ 1771, 427; ali brezi vſze ſzile KM 1796, 120; Poteri moucs vraiso ino vszo ſzilo nevernikov ABC 1725, A6b; Dopüszti meni ſzilo vſzejh mojih nepriátelov obládati KM 1783, 175; Dáj podneſzti vſzáko ſzilo SŠ 1796, 3; ani ſzenyemi vollya ne ſzpuni vszili cslovecsánszkoj ABC 1725, A6a; i szpádne po szili nyegovoj vszáki nevolák TA 1848, 8
2. prisila: naj vecs szile nedela cslovek z zemle vzéti TA 1848, 9; do ſzej doub králeſztvo nebeſzko ſzilo trpi KŠ 1771, 36; Szilo nikomi ne csinte BKM 1789, 270; ino naredi [Atila] veliko szilo i sztrád KOJ 1848, 4; i szilo delajôcsi iscsejo düso mojo TA 1848, 43; kajbi naſſega blisnyega ſivincseta ani ſzilov ne vzéli TF 1715, 17; etak ſze ſzilov vr'ze Babilon KŠ 1771, 800; vöre ſzvetloſzt, Nyou ſzilov ſcsé vgaſziti BKM 1789, 125; naj bi po példi z-ſzilov vneſſene ovcsicze na oucſi vrgao KM 1796; Z-veliko szilov sze tá pascsévcsi AI 1875, kaz. br. 7
Prekmurski
còtasti -a -o prid. cunjast: rép cotaszti KAJ 1870, 96; cotaszta odêvka KAJ 1870, 61; obrije cotaszto bundo KAJ 1870, 140
Prekmurski
člènkasti -a -o prid. členkast: členkasti rép má nakonci plavote (rakovica) AI 1878, 38
Prekmurski
lǘškasti -a -o prid. luskast, luskav: i rêp bobrov je šürki i lüškasti, tak kak riba AI 1878, 13
Prekmurski
nadrástiti -im dov. nahujskati: Sajtrav poplat, rép cotaszti, Ste razcsemri, nadraszti KAJ 1870, 96; Officérje szo mládoga Zápolya 'Sigo nadrásztili kaj vecs za szé pograbiti KOJ 1848, 82
Prekmurski
nemáren -rna -o prid. len, brezbrižen: Lusta, nemaren, manyák AIN 1876, 23; Nemárnomi 'znyec rép nihájo KAJ 1870, 123; Nemárni ne boj vtvojoj pámeti BKM 1789, 377; drügi je nemaren bio KM 1790, 88; Cſi bo's nemárna zdaj oh düsa grejsna KM 1783, 257; nego ali ſzvoje nemárne vtraglivoſzti KŠ 1754, 3b; csi ſzmo na vcsenyé nyegove ſz. rejcsi nemárni KŠ 1754, 21
Prekmurski
obróuček -čka m obroček: okoli popkov pa erdécsi obroucsek meli KOJ 1845, 11; njegov rép má čarne obročke AI 1878, 11
Prekmurski
òpica -e ž opica: je čemérna, nevarna opica AI 1878, 7; Či se štoj pred opicov muje AI 1878, 6; Amerikanske opice májo dugi rép AI 1878, 7
Prekmurski
ovíjati -am nedov. ovijati: Amerikanske opice májo dugi rép, šteroga, či je potrebno, okoli vej ovijajo AI 1878, 7
Prekmurski
potrébno tudi potréjbno prisl., v povedni rabi potrebno: Jeli námje potreibno vſze naſſe greihe vadlüvati TF 1715, 36; Kai nam je potrebno cſiniti, gda SM 1747, 40; Tak je bilou Potrejbno tou KŠ 1754, 251; ka ſze mi je dneſz pred tebom potrejbno zagovárjati KŠ 1771, 421; nego je zvün toga potrejbno, naj KMK 1780, 4; moje delo, gde je potrejbno bilou, pobougso BKM 1789, 4; dobre jákoſzti ludih potrejbno je naſzledüvati KM 1790, 18; na steroga vu návuki paszko kebzüvati nebi potrêbno bilo KAJ 1848, III; pri vcsenyej nyim v-knige pokázati, csi bi potrebno bilou KOJ 1845, 10; i ka potom escse potrebno bode na glihanye sztroskov AI 1875, kaz. br. 2; rép, šteroga, či je potrebno, okoli vej ovijajo AI 1878, 7; Či je tebi vöidti potrebno BJ 1886, 5
Prekmurski
raspüščávati se -am se nedov. razpuščati se: rép [ladje] ſze je pa raſzpüſcsávao od ſzile válov KŠ 1771, 427
Prekmurski
šòpasti -a -o prid. čopast: Veverica šürki šopasti rép má AI 1878, 12
Prekmurski
vö̀ternični -a -o prid. vetrničen: Dropla má vöternični rép AI 1878, 27
Prekmurski
zavíjan -a -o prid. zavit, zvit: rép je zavijan AI 1878, 39
Število zadetkov: 18