dopolnjenje -a (dopolnene, dopolnenje, dopolnjenje, dopolnejne, depolnene, doponene, dopalnjenje) samostalnik srednjega spola1. dejanje, s katerim se uresniči kaj
1.1 česa zahtevanega, obvezujočega; SODOBNA USTREZNICA: izpolnitev
1.2 česa obljubljenega, napovedanega; SODOBNA USTREZNICA: izpolnitev
2. česa uspešno končanje kakega dela, opravila; SODOBNA USTREZNICA: dovršitev
3. česa kar je dodano k čemu; SODOBNA USTREZNICA: dopolnilo
3.1 kar s čim tvori celoto
4. česa delo, delovanje, s katerim kdo preneha čutiti, imeti to, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: zadovoljitev
5. stanje, ko ima kdo/kaj pozitivne lastnosti v najvišji meri; SODOBNA USTREZNICA: popolnost
6. zajetost vseh oseb določene skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: polnoštevilnost
7. česa prenehanje trajanja česa; SODOBNA USTREZNICA: konec
FREKVENCA: 49 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.