Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
deželski2 -a -o (deželski, deželški) pridevnik
1. ki se nanaša na deželo; SODOBNA USTREZNICA: deželni, deželski
2. ki ni verskega, cerkvenega značaja; SODOBNA USTREZNICA: posvetni
2.1 ki pripada zemeljski stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: zemeljski, pozemeljski
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 35 delih
TERMINOLOGIJA: deželski dan, deželski firšt/knez/viuda, deželski flegar/ferbežar/kapitan/altman/ban/poglavica
Celotno geslo eSSKJ16
dobivanje -a (dobivane, dobivanje) samostalnik srednjega spola
1. presežek denarnega izkupička nad stroški ali prodajne cene nad nakupno; SODOBNA USTREZNICA: dobiček
2. kar kdo prejema za opravljeno delo, navadno v denarju; SODOBNA USTREZNICA: plačilo, zaslužek
3. česa nekaj pozitivnega kot posledica, rezultat delovanja, prizadevanja koga; SODOBNA USTREZNICA: dobitek
4. čez kaj dejstvo, da ima kdo premoč nad čim; SODOBNA USTREZNICA: zmaga
FREKVENCA: 12 pojavitev v 10 delih
Gemologija
plemeníte kovíne -ih -ín ž
Celotno geslo eSSKJ
Rh simbol
    simbol za kemijski element rodij
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Rh, simbola za element ↑rodij
Celotno geslo ePravopis
Rh
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Rh samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: simbol
rodij
IZGOVOR: [rə̀hə̀], rodilnik [rə̀hə̀] in [èrhá], rodilnik [èrhá]
Pravopis
Rh -- [erhá] m, simb. (ȃ) kem. rodij
Celotno geslo eSSKJ
ródij ródija samostalnik moškega spola [ródi]
    v naravi redko prisotna trda težka žlahtna kovina srebrno bele barve, kemijski element; simbol: Rh
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Rhodium, frc., angl. rhodium iz nlat. rhodium, iz gr. rhódeos ‛tak kot vrtnica, rožnat’ po barvi nekaterih spojin tega elementa
SSKJ²
ródij -a m (ọ́)
kem. redka, trda žlahtna kovina bele barve, element Rh: uporaba rodija v elektrotehniki; rodij in platina
Pravopis
ródij -a m z -em snov. (ọ́) kem.; prim. Rh
Gemologija
ródij -a m
Svetokriški
roditi -im dvovid. roditi: Eliſabethi je prishal njé zhaſſ, de je imela roditi nedol. ǀ vuodi ſi bil ſapovedal de ima ribe roditi nedol. ǀ ozha Nebeshki is beſsedo rodij 3. ed. to drugo Pershono v'S. Troijzi ǀ obena rosha nej taku radovita, kakor je Lilia, katera na enkrat petdeſſet lili rodj 3. ed. ǀ obena rejzh nej taku hualeshna kakor je semla, sakaj ali ſama od ſebe rody 3. ed., inu nam perneſse selishe, roshize, driveſsa, inu ſad, ali pak, oku je obdelena ſtukrat vezh nam poverne ǀ ona je rodila del. ed. ž eniga ſynu ǀ Tu pervu drivu je takorshen ſad rodilu del. ed. s de zhloveka od ſmerti je rejshilu ǀ de bodo ſvojo naturo prebarnili, inu bulshi ſad rodili del. mn. m ǀ nebom perpuſtil de bi vam vashe nyve, vinogradi, inu driveſſa rodile del. mn. ž/s roditi se roditi se: ſe rodj 3. ed. enu maihinu Deteze, s' zhaſſam sraſte ǀ Kakor ſe rodimo 1. mn., sazhnemo umreti
Svetokriški
Sveta trojica -e -e ž osebno lastno ime Sveta trojica: od vekoma je bila S. Troyza im. ed. sklenila s'Mario Divizo vgmerat tu isvelizhejne teh isvoleneh ǀ S. Troijza im. ed. tebe ſamo je bila v pozhetvi pognadala ǀ ſdaj kir ſe ima zimprat dvor S. Troyze rod. ed. ǀ de bi od S. Troyce rod. ed. Kronana bila ǀ zhlovik poprej Kakor je bil v'greh padil, je bil en lep, inu shlahten pild ismalan is ſamo roko S. Troijze rod. ed. ǀ NA PRASNIK S. TROIICE rod. ed. ǀ sa volo zhastj, inu huale, katero vſak dan S.S. TROIJZI daj. ed. daſte ǀ Olympius Arianus je shentoval S. Troyzo tož. ed. ǀ tu s. rojstvu napolni s'veſselom s. Troijzo tož. ed., Angelze, Nebu, semlo ǀ ozha Nebeshki is beſsedo rodij to drugo Pershono v'S. Troijzi mest. ed. ǀ vy v'Cerkvi pred Samo S: Troyzo or. ed., inu vſo drushbo Nebeſhko ſe ſmeiate
Število zadetkov: 12