Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo Frazemi
jáma Frazemi s sestavino jáma:
kàj je [práva] zláta jáma za kóga, kopáti jámo kómu/čému, kopáti jámo sám sêbi, kopáti si jámo, odkríti zláto jámo, postáti zláta jáma, zláta jáma
Jezikovna
Kaj pomeni, če nekdo »dela agadir«?

Vprašanje

Glede na to da so bili naši predniki v preteklosti veliko časa pod nemško govorečo vladavino, pri večini neslovenskih besed takoj pomislim, da so nemškega izvora, kar preverim v nemškem slovarju in s tem se moji sumi potrdijo. Toda pri besedi agadir se je zapletlo, tako da sem že razmišljal, če ni beseda francoskega izvora, morda je celo narečna? V Savinjski dolini pravimo, da nekdo dela agadir, če dela nered. Prosim vas za pojasnilo, od kod izvira beseda in kaj res pomeni.

Celotno geslo Frazemi
lúč Frazemi s sestavino lúč:
bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], čákanje na zelêno lúč, čakáti na zelêno lúč za kàj, dáti zelêno lúč za kàj, dobíti zelêno lúč za kàj, dočakáti zelêno lúč za kàj, glédati kàj v róžnati lúči, iméti zelêno lúč za kàj, iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu, iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu], lúč na kôncu predôra, lúč na kôncu tunéla, pokázati se v právi lúči, prižgáti zelêno lúč za kàj, uglédati lúč svetá, vídeti kàj v róžnati lúči, vídeti lúč na kôncu predôra, vídeti lúč na kôncu tunéla, zaglédati lúč na kôncu tunéla, zaglédati lúč svetá
Jezikovna
Pisanje imen/poimenovanj iger

Zanima me, kako se pišejo imena iger – z malo ali veliko začetnico. Različni lektorji so mi namreč različno svetovali. Nekateri vztrajajo, da gre za lastno ime igre z jasno določenimi pravili, zato bi moralo biti npr. Štiri v vrsto ali Človek, ne jezise, drugi pa pravijo, da spadajo med občna imena in se zato pišejo z malo. To utemeljujejo tudi tako, da se npr. tudi rokomet, košarka, tarok itd. pišejo z malo.

SSKJ²
rokomèt -éta m (ȅ ẹ́)
športna igra, pri kateri igralci z metanjem spravljajo žogo v gol: igrati rokomet; prvenstvo v rokometu
 
šport. mali pri katerem je na igrišču sedem igralcev, veliki rokomet pri katerem je na igrišču enajst igralcev
Pravopis
rokomèt -éta m, pojm. (ȅ ẹ́) prvenstvo v ~u
Celotno geslo Sinonimni
rokomèt -éta m
GLEJ ŠE: igrišče
Celotno geslo Etimološki
rokomȅt -ẹ́ta m
Pleteršnik
rokomèt, -mę́ta, m. = lučaj, die Wurfweite, Jan. (H.).
Smučanje
rokomèt -éta m
rokometáš rokometáša samostalnik moškega spola [rokometáš]
    športnik, ki se ukvarja z rokometom
ETIMOLOGIJA: rokomet
Celotno geslo Etimološki
rokometáš – glej rokomȅt
SSKJ²
rokométen -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na rokometaše ali rokomet: rokometni klub / rokometna tekma / rokometna žoga; rokometno igrišče
Celotno geslo Etimološki
rokomẹ̑ten – glej rokomȅt
Celotno geslo Frazemi
sód Frazemi s sestavino sód:
dêbel kot sód, [glás] kot iz sóda, gláva [kóga] je kot sód, iméti glávo kot sód, iméti trébuh kot sód, izbíti sódu dnò, [kàkor] sód brez dnà, metáti kàj v sód brez dnà, natákati v sód brez dnà, pijàn kot sód, polníti sód(e) brez dnà, sedéti na sódu smodníka, sód smodníka, trébuh je kot sód, živéti na sódu smodníka
Terminološka
Strelec
Zanima me, ali je v košarki dopustna raba poimenovanja strelec . To je poimenovanje za  košarkarja, ki doseže določeno število točk na tekmi. Obstaja namreč dvom, da strelec ni primerno poimenovanje, ker košarkarji ne streljajo, temveč mečejo na koš. Na drugi strani pa razen opisnega poimenovanja ustrezne zamenjave te besede ne najdemo. Pojavlja se npr. poimenovanje najboljši po točkah , pri katerem moti, da opis spominja na drugo statistično kategorijo v košarki, in sicer na statistični indeks. Strelec je uradna statistična kategorija Košarkarske zveze Slovenije (npr. strelci na uradnih tekmah ali najboljši strelci v zgodovini reprezentance ali tekmovanja). O strelcih pišejo tudi v znanstvenih monografijah, npr. v znanstveni monografiji Struktura košarkarske igre in igralna učinkovitost (2012). Poimenovanje strelec uporabljajo tudi v večini slovenskih medijev (npr. MMC, Delo).
SSKJ²
véliki -a -o prid. (ẹ̑)
1. določna oblika od velik:
a) veliki kazalec ure; mali in veliki krožniki; zvoniti z velikim zvonom; male in velike črke; velika skakalnica; mala in velika začetnica
b) pog. veliko pivo
c) veliki narodi; veliki orkester sestavljen zlasti iz skupin godal, pihal, trobil in tolkal
č) puška z velikim dometom
d) te velike razlike so se še povečale
e) kaj študira tvoj veliki sin
f) veliki klanec je za nami
g) vem za njegovo veliko bolečino
h) velika kmetija je propadla
i) poročati o velikem dogodku / veliki slovenski pesnik; Amerika, njihova velika soseda / odšel je v veliki svet; gostilna je stala ob veliki cesti / Velika Britanija; kot pristavek k imenu Peter Veliki
2. v zvezi velika potreba izločanje blata: mala in velika potreba / iti na veliko potrebo
● 
veliki hlapec hlapec, ki vodi druge hlapce na kmetiji; star. veliki srpan avgust; star. veliki traven maj; ekspr. prišel je njegov veliki trenutek dobil je priložnost za pomemben uspeh; veliki voz ozvezdje, katerega sedem najsvetlejših zvezd ima obliko voza; ekspr. obešati kaj na (veliki) zvon povsod razglašati, pripovedovati; velika dekla dekla, ki vodi druge dekle na kmetiji; ekspr. iti čez (veliko) lužo iskat zaslužka v Ameriko; ekspr. dolgo so pluli čez (veliko) lužo Atlantski ocean; nar. velika maša veliki šmaren; velika matura nekdaj zaključni izpit po višji srednji šoli; velika nagrada pri nekaterih tekmovanjih, zlasti športnih najvišje priznanje za zmago; velika plošča (gramofonska) plošča s premerom 30 cm
♦ 
anat. veliki možgani del možganov za dojemanje dražljajev in urejanje odnosov med organizmom in okolico; veliki krvni obtok del krvnega obtoka, pri katerem teče kri skozi telo; velika medenica zgornji del medenice; astron. Veliki medved; bot. veliki jesen jesen z golimi cveti, Fraxinus excelsior; velika kopriva kopriva z večjimi, pri dnu prisekanimi listi, Urtica dioica; velika zraščenka užitna goba, zraščena iz številnih betov, ki imajo s strani nasajene klobučke, Grifola frondosa; film. veliki plan od zelo blizu prikazana oseba, stvar ali njun del, navadno čez celo filmsko platno, sliko; velika zlata arena priznanje za najboljši film puljskega festivala; fiz. velika kalorija kilokalorija; geom. velika os elipse najdaljši premer elipse; velika polkrožnica polkrožnica nad veliko osjo elipse; glasb. veliki interval; velika seksta, sekunda, septima, terca; jezikosl. veliki stavek skupina zapleteno sestavljenih stavkov z dvema pomenskima deloma; kem. velika molekula makromolekula; lov. veliki lov lov na veliko ali zaradi načina lova pomembno divjad; velika divjad zlasti večja in zaradi načina lova pomembna divjad; mat. velika poštevanka sistem produktov po dveh celih števil od 10 do 20; navt. veliki jambor jambor, drugi od spredaj; veliko jadro spodnje največje jadro na glavnem jamboru jadrnice z več jambori; rel. veliki četrtek zadnji četrtek pred veliko nočjo; veliki duhovnik pri starih Judih najvišji duhovnik in hkrati predsednik velikega zbora; veliki šmaren praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta; veliki teden teden pred veliko nočjo; veliki zbor pri starih Judih najvišji organ verske oblasti in najvišje sodišče; velika sobota zadnja sobota pred veliko nočjo; soc. veliki kmet kmet, ki ima navadno nad 10 ha zemlje; velika družina razširjena sorodstvena skupnost, ki temelji na skupnem družinskem predniku in nedeljivosti družinske lastnine; šah. velika kombinacija kombinacija, ki sestoji iz velikega števila potez; velika rokada rokada na damino stran; šport. veliki rokomet rokomet, pri katerem je na igrišču enajst igralcev; zgod. veliki inkvizitor vodja španske inkvizicije; velika antanta zveza Anglije, Francije in Rusije pred prvo svetovno vojno; zool. veliki metljaj; veliki vrtni polž; velika sinica
    véliki -a -o sam.:
    publ. sestanek štirih velikih predstavnikov velesil Velike Britanije, Francije, Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze; narediti kaj velikega; na veliko na veliko trgovati z žitom; na veliko zapravljati; 
prim. več, velik, veliko
Število zadetkov: 17