Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
sáden -dna -o prid. (ā) nanašajoč se na sad ali sadje: sadne koščice, pečke / škropiti proti sadnim škodljivcem / sadni vrt sadovnjak; sadna drevesnica; sadne sadike; sadne sorte, vrste; obrezovati sadno drevje / sadni mlin; sadna stiskalnica, sušilnica, škropilnica; sadne škarje / sadni pridelek; dobra sadna letina / sadni jogurt; uporabljati sadni kis; sadni sok; sadna kaša gosta jed iz pretlačenega sadja; sadna pita, torta
♦ agr. sadna drozga zmečkano, zmleto sadje; sadno pleme sadna drevesa, ki so nastala s križanjem različnih vrst istega rodu; sadno vino povreti mošt iz sadja; gastr. sadna juha juha iz pretlačenega svežega sadja, razredčenega s sodavico, vinom ali mlekom; sadna kupa sadje s smetano, sladoledom, servirano navadno v kozarcih; sadna solata jed iz narezanega sadja z različnimi dodatki; kem. sadni sladkor fruktoza; teh. sadna centrifuga
SSKJ
sók -a m, mn. sokóvi tudi sóki (ọ̑) 
  1. 1. tekočina v rastlinah, ki omogoča rast, razvoj: ta rastlina ima v steblu bel, strupen sok; nekatere žuželke sesajo drevesne sokove; sok korenin, plodov
    // tekočina, ki se pojavi pod lubjem v času rasti: po drevju se začne že v februarju pretakati sok / drevje je v soku
  2. 2. tekoča sestavina sadeža: iztisniti sok iz limone; sok rdeče pese
    // brezalkoholna pijača, narejena iz te sestavine: piti sok; sirupi in sokovi / borovničev, korenčkov, marelični sok; sadni, zelenjavni sok / elipt., pog. prosim tri soke kozarce, stekleničke soka
  3. 3. tekoč izloček nekaterih organov, žlez: matični mleček je sok, ki ga izločajo mlade čebele; dišeči, sladki sokovi cvetov / telesni, živalski sokovi
  4. 4. tekočina, ki se izloči pri dušenju, pečenju: dušiti zelenjavo v lastnem soku; sok pečenke
  5. 5. ekspr., navadno s prilastkom kar v telesu omogoča življenje, daje moč: mladostni sokovi so fante vedno bolj burili; rudnik jim je izčrpaval ves življenjski sok; rastline črpajo sokove življenja iz zemlje; pren. vstaja je črpala sokove iz podpore prebivalstva; podeželje, zaprto samo vase, brez pravih življenjskih sokov, je komaj životarilo
  6. 6. ekspr. kar dela, da je kaj živo, polno: to daje predstavi sol in sok
  7. 7. nar. gorenjsko močnik: kuhati, zabeliti sok / ajdov, koruzni sok
    ●     nar. niti za sok ni zaslužil zelo malo je zaslužil; ekspr. dal je družbi življenjski sok svojih najlepših let življenjsko moč; pesn. sok srca kri; knjiž. upijaniti se od soka trte z vinom; ekspr. skozi osebe romana se pretaka resnični sok življenja osebe romana so življenjsko prepričljive, kot žive
    ♦     agr. bistri sok sadni sok iz filtriranega iztisnjenega soka; kašasti sok sadni sok iz zdrobljenih, zmletih sadežev; matični sok iz rastlin pridobljen naravni sok kot surovina za izdelavo sadnih sokov, sirupov; naravni sok; sladkorni sok pridobljen iz sladkorne pese ali sladkornega trsta; biol. celični sok raztopina organskih in anorganskih snovi v rastlinski celici; prebavni sokovi izločki prebavnih žlez z encimi, ki razkrajajo hrano pri prebavljanju; želodčni sok prebavni sok, ki ga izloča želodčna sluznica; med. telesni sokovi po Galenu arterijska in venozna kri, sluz in žolč
SSKJ
naročíti -ím dov., naróčil (ī í) 
  1. 1. izraziti željo, zahtevo
    1. a) da kdo oskrbi, dostavi določeno blago ali opravi določeno storitev: podjetje je naročilo za deset milijonov blaga; naročiti stroje iz tovarne; naročiti gradbena dela pri najboljšem ponudniku; pismeno, ustno naročiti; naročiti po telefonu / gostje pridejo, naročijo in plačajo; naročiti skodelico kave; naročiti (si) sadni sok; elipt., pog. naročiti dva deci / pog. naročiti čevlje pri čevljarju dati delati; naročiti opremo v tujini; naročiti telefonski pogovor sporočiti telefonistu, s katerim naročnikom se želi govoriti; naročiti sobo v hotelu rezervirati
    2. b) da kdo kam pride zaradi kakega opravila: naročiti delavce za popravilo hiše / naročil je taksi, da ga je peljal na postajo
    3. c) navadno s predmetnim odvisnim stavkom da kdo kaj uresniči, opravi: tovarišem je naročil, naj molčijo; naroči mu, naj se pravočasno pripravi / naročili so jim ubogati / pog. naročil mu je pozdrave za domače naj pozdravi domače
  2. 2. določiti čas, ob katerem naj kdo kam pride zaradi kake dejavnosti: naročiti pacienta za ponoven pregled; zdravnik ga je naročil čez dva meseca; krojač me je naročil za sredo / naročil sem jo pri okulistu
    ●     pog. pri mojem bratu so naročili bratova žena je noseča; kakor bi ga naročil, je stopil v hišo v najbolj primernem, pravem času; vreme je, kot bi ga naročil zelo lepo, ugodno
    naročíti se v zvezi z na  postati (stalni) odjemalec, kupec: naročiti se na časopis, revijo; na zbirko se lahko naročite vnaprej
    naročèn -êna -o: naročen film; biti naročen na časopis; naročen sem pri zdravniku; naročene knjige; naročeno blago; vreme je kakor naročeno; sam.: natakar je prinesel naročeno
SSKJ
okóliš tudi okolíš -a m (ọ̑; í) 
  1. 1. s prilastkom določeno ozemlje kot organizacijska enota za
    1. a) dejavnost kake ustanove, organizacije: dostavni poštni okoliš; matični, sodni, šolski okoliš / gradbeni, zazidalni okoliš / mestni okoliš / odkar so zemljo razdelili, spada vse pod poljanski okoliš
    2. b) kak dogodek, opravilo: popisni, volilni okoliš
    3. c) pridobivanje česa: sadni, semenski okoliš / proizvodni okoliš
  2. 2. redko okolica, soseščina: v vsem okolišu ni poznala nobenega človeka; okoliš mesta
  3. 3. star., v prislovni rabi, v zvezi brez okolišev brez prikrivanja, naravnost: povedala mu je brez okolišev
    ●     star. izvedeti kaj po okoliših posredno, po ovinkih; redko v njenem okolišu so imeli gospodinjske skrbi za nizke okolju, miljeju
SSKJ
invêrzija tudi inverzíja -e ž (é; ȋ) 
  1. 1. knjiž. preobrat, preusmeritev: strojna proizvodnja je privedla do tehnične inverzije / zamenjava v osebi je posebne vrste komična inverzija
  2. 2. lingv. ne navaden, spremenjen vrstni red sintaktičnih enot v stavku, obrnjena stava: pesniki uporabljajo inverzije zaradi ritmičnega toka pesmi
    ♦     bot. vegetacijska inverzija pojav, da v kraških vrtačah zaradi posebnih klimatskih razmer nastopajo vegetacijski pasovi v obratnem zaporedju; kem. inverzija cepitev, delitev trsnega sladkorja na grozdni in sadni sladkor; med. spolna inverzija spolna nagnjenost do oseb istega spola; homoseksualnost; meteor. toplotna inverzija pojav, da je temperatura zraka v višinah višja kot v nižinah; muz. inverzija tehnično-kompozicijski postopek z obratnim zaporedjem intervalov
SSKJ
mlín -a m (ȋ) 
  1. 1. naprava za mletje žita: pognati, ustaviti mlin; popraviti mlin; nasuti žito v mlin / ob vodi enakomerno klopota mlin; mlin melje, stoji; potok žene nekaj mlinov in žag; jezik ji teče kot mlin / parni, ročni, vodni mlin; valjčni mlin; mlin na veter; mlin na kamne pri katerem drobijo zrnje mlinski kamni
    // zmes je pripravljena za mlin / ob potočku so otroci postavljali mline mlinčke; pren., ekspr. življenje ga je potegnilo v svoj mlin; mlin časa ga je zmlel; priti v mlin opravljivosti
    // stavba ali prostor s tako napravo: ob potoku stoji mlin; iti v mlin; zapuščen mlin / plavajoči mlini na Muri / dati nekaj pšenice v mlin; nesti, peljati v mlin
  2. 2. naprava za mletje kake druge snovi: žerjav prenaša rudo v mlin; mlin za cement, papir, premog, sadje / grozdni, kavni, sadni mlin
    ●     slabš. neprestano vrti svoj mlin govori; ekspr. goniti, speljavati vodo na svoj mlin govoriti, delati v svojo korist; ekspr. boš že še prinesel v moj mlin še boš potreboval mojo pomoč; knjiž. boriti se z mlini na veter spopadati se z namišljeno nevarnostjo; preg. božji mlini meljejo počasi, pa gotovo sčasoma je vsak kaznovan za svoja slaba dejanja; preg. samo v mlinu se dvakrat pove ne bom še enkrat povedal, pa bi bil poslušal
    ♦     etn. babji mlin naprava, v kateri se za pusta starejše ženske šeme spremenijo v mlada dekleta; panjske končnice z babjim mlinom; igr. mlin položaj treh kamenčkov istega igralca v eni vrsti na igralni deski z mrežastimi liki; igra, v kateri se sestavljajo iz kamenčkov taki položaji; strojn. kroglični mlin; palični mlin; mlin kladivar stroj, ki drobi grude z vrtečimi se kladivi; zool. mlin del ptičjega želodca z močno mišičnato steno
SSKJ
mòšt môšta m (ȍ ó) 
  1. 1. sladek sok iz mletega, mečkanega grozdja, sadja: pokušati mošt / sadni, vinski mošt
    ♦     agr. mošt vre
  2. 2. sladka ali prevreta pijača iz mletega, mečkanega sadja: delati mošt iz manjvrednega sadja; piti mošt / hruškov, jabolčni mošt
SSKJ
pridélek -lka m (ẹ̑) 
  1. 1. kar se pridobi z gojenjem rastline, rastlin: pospraviti, prodati, shraniti pridelke; žito, sadje in drugi pridelki / gozdni, kmetijski, poljski pridelki
    // kar se pridobi z gojenjem česa sploh: med in drugi čebelarski pridelki / maslo je domač pridelek izdelek
  2. 2. ed. kar se pridela v (enem) letu, v (eni) sezoni: prodati ves pridelek; spravljanje jesenskega pridelka; neurje jim je uničilo pol pridelka / letošnji sadni, vinski pridelek / doseči rekorden pridelek pšenice; slab pridelek krompirja
    ♦     ekon. hektarski pridelek
  3. 3. glagolnik od pridelati: hiter pridelek prvovrstne topolovine / brinovec domačega pridelka
SSKJ
sládkor -órja m (á ọ́) 
  1. 1. bela, navadno kristalna snov, ki se uporablja za slajenje: pridobivati, prodajati sladkor; posuti, potresti sadje s sladkorjem; žlica sladkorja; kava in sladkor / kristalni sladkor; praženi sladkor; sladkor v kockah, prahu
  2. 2. kem. ogljikov hidrat, katerega molekule so sestavljene navadno iz enega ali dveh monosaharidov: spreminjanje sladkorja v mlečno kislino; sladkorji v celičnem soku; molekula sladkorja / enostavni sladkor osnovni ogljikov hidrat, katerega molekule se ne dajo razcepiti v manjše; monosaharid; grozdni sladkor monosaharid, ki je kemično vezan v trsnem sladkorju, škrobu in celulozi; glukoza; invertni sladkor zmes enake količine grozdnega in sadnega sladkorja, nastala pri inverziji; lesni sladkor pentoza, ki nastane pri hidrolizi lesa; mlečni sladkor disaharid, ki je v mleku; sadni sladkor monosaharid, ki je kemično vezan v trsnem sladkorju; fruktoza; sestavljeni sladkor ogljikov hidrat, sestavljen iz večjega števila molekul monosaharida; polisaharid; sladni sladkor maltoza; škrobni sladkor iz škroba pridobljena glukoza s primesmi
    ●     ekspr. ta dež mi ne bo škodoval, saj nisem iz sladkorja občutljiv, pomehkužen
    ♦     agr. konsumni sladkor; pesni sladkor; trstni in trsni sladkor; gastr. lasasti sladkor sladkorne niti, narahlo navite na paličici v obliki kepe; vaniljin sladkor z dodatkom vanilje; med. krvni sladkor
SSKJ
svežíti -ím tudi svéžiti -im nedov. (ī í; ẹ̑) 
  1. 1. povzročati, da postane kaj bolj sveže, čisto: deževne kaplje so svežile listje; veter sveži ozračje
    // povzročati, da se kdo duševno in telesno bolje počuti: sadni sokovi so ga svežili; svežiti se z mrzlo vodo
  2. 2. nav. ekspr. povzročati, da postane kaj spet navzoče v zavesti: svežiti komu spomin na stare čase
  3. 3. ekspr. delati, da postane kaj spet bolj vidno, izrazito: svežiti barve, vzorce
SSKJ
vŕt -a m, mn. vrtóvi (ȓ ŕ) 
  1. 1. manjše zemljišče, navadno blizu hiše, na katerem raste trava, drevje, se goji vrtnina, okrasne rastline: okrog hiše je vrt; urediti vrt; iti na vrt; delati na vrtu; lep, velik vrt; vaški vrtovi; uta na vrtu; kupiti hišo z vrtom / biološki vrt na katerem se prideluje brez uporabe kemičnih gnojil in kemičnih pripravkov za zatiranje bolezni, škodljivcev in plevela; cvetlični, okrasni, zelenjavni vrt; sadni vrt sadovnjak
    // ekspr. drevje, cvetje, ki raste na takem zemljišču: vrt je že ozelenel; cvetoč vrt
  2. 2. negovano zemljišče z okrasnim rastlinjem, navadno za sprehode, oddih: gostje se sprehajajo po vrtu; grajski, samostanski vrt / vatikanski vrtovi / vznes. božji vrt pokopališče; knjiž., redko edenski vrt raj, paradiž; star. javni vrt park; vznes. vrt miru pokopališče
    // ekspr. področje posebnih naravnih lepot: Slovenija naj bi bila vrt Evrope / cvetje iz vrtov književnosti
  3. 3. posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega lokala: restavracija ima vrt; na vrtu ne strežemo / gostilniški vrt
  4. 4. s prilastkom zemljišče, na katerem se gojijo rastline, živali, zlasti za študijske in splošnoizobraževalne namene: botanični, pomološki vrt; šolski vrt; živalski vrt
    ●     viseči vrtovi nekdaj terasasti vrtovi v kraljevem gradu v Babilonu
    ♦     vrtn. okenski vrt okno, prirejeno za gojitev rastlin; zimski vrt prostor v javnih, stanovanjskih zgradbah z večinoma velikimi rastlinami za okras in, zlasti v zimskem času, za gojenje
SSKJ
razrédčiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 
  1. 1. narediti bolj redko: razredčiti kis, sadni sok; razredčiti z vodo / mah je razredčil travo; razredčiti grmovje, veje; razredčiti sadike
  2. 2. povzročiti, da se kaka skupnost, skupina številčno zmanjša: nalezljive bolezni so razredčile prebivalstvo
    razrédčiti se 
    1. 1. postati bolj redek: proti vrhu se je gozd razredčil
    2. 2. postati številčno manjši: gostje v hotelu so se precej razredčili
    razrédčen -a -o: razredčen alkohol; v teh višinah je zrak že razredčen; razredčene živalske vrste
SSKJ
invertírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. preobrniti, preusmeriti: invertirati delovni postopek
♦ kem. trsni sladkor cepiti, deliti na grozdni in sadni sladkor
    invertíran -a -o: postopek je zdaj invertiran
    ♦     med. spolno invertiran človek homoseksualen
SSKJ
jógurt -a m (ọ̑) kislo mleko iz segretega mleka z dodatkom mlečnokislinskih bakterij: redno uživati jogurt; postreči z jogurtom / sadni jogurt
SSKJ
kášast -a -o prid. (á) ki je po sestavi, obliki podoben kaši: uživati kašasto hrano / kašasta snov
♦ agr. kašasti sok sadni sok iz zdrobljenih, zmletih sadežev
SSKJ
kís -a m (ȋ) tekočina kislega okusa, ki se uporablja zlasti kot začimba: dodati, vliti kis na solato; olje in kis / jabolčni, sadni, vinski kis
SSKJ
ócet ócta m (ọ̄) star. kis: dati ocet na solato; olje in ocet / sadni, vinski ocet
♦ kem. ocet raztopina ocetne kisline; les. surovi lesni ocet polizdelek pri suhi destilaciji lesa
SSKJ
piré -ja m (ẹ̑) gosta jed iz pretlačenega krompirja, sadja, zelenjave, kaša: hranili so ga samo s pirejem / grahov, krompirjev, paradižnikov pire
♦ gastr. sadni pire sadna kaša; neskl. pril.: pire krompir krompirjev pire
SSKJ
pomaránča -e ž (ȃ) južno drevo ali grm z oranžnimi užitnimi sadovi ali njegov sad: jesti, lupiti pomaranče / nasad pomaranč / grenka pomaranča grenkega okusa za marmelado, sadni sok; jafa pomaranča jajčaste oblike z debelo lupino, rastoča na Bližnjem vzhodu
♦ etn. sekati pomaranče metati v pomaranče kovance z namenom, da se zapičijo vanje
SSKJ
shránek -nka m (ȃ) gastr. pokvarljivo živilo, pripravljeno z ustreznim postopkom za daljšo hrambo: kompoti, vložena in zamrznjena zelenjava ter drugi shranki; trajnost shranka / mesni, sadni shranki
Število zadetkov: 34