razumljiv, umeven sam po sebi: te stvari so preproste in samoumevne; zanj so to samoumevna izhodišča; samoumevno zadovoljstvo zaradi uspeha / knjiž. samoumevna resnica, trditev / uro je vzel kot samoumeven dar
- sámoumévno
1. prislov od samoumeven: njegovo ravnanje jemlje samoumevno
2. nav. ekspr., v povedni rabi izraža podkrepitev trditve: samoumevno je, da ne moreš hkrati imeti visokih načel in velikih dobičkov / elipt. samoumevno, da so nesoglasja med starimi in mladimi pogosta; sam.: to je zame nekaj samoumevnega
Dostopnost