Zadetki iskanja
Svetokriški
Adam -a m osebno lastno ime Adam: Adam im. ed. je bil ta parvi Krajl na semli ǀ je bil Abelna vubil pred ozhmy Ozheta Adama rod. ed. ǀ prezej ta napametna shivina ſe Adamu daj. ed. Eui inu v'punt postaui ǀ Sdej obernimo ſe K'Adamu daj. ed., inu K'Eui ǀ Bug prezej v'Paradish pride, inu Adama tož. ed. ijszhe ǀ taushenkrat sapuvid Boshjo prelomil s'Adamam or. ed. Ádam, hebr. Adám, prvi človek, ki ga je Bog ustvaril iz prsti (SP 1 Mz 5,1).
Svetokriški
Diogenes -na m osebno lastno ime Diogen: poſvejtne rezhy je sanizhoval kakor Diogenes im. ed. Cinicus ǀ taKrat Diogenes im. ed. usdigne suojo palzo, inu ijh sazhne tepsti po glavi, inu po herbti ǀ od Diogena rod. ed. piſheo, de po dnevi s' Luzhio po plazi je hodil ǀ Nezh nenuza Diogenu daj. ed. njega radovolnu bushtvu ǀ Gdu bode sdej ſmel sfariti Diogena tož. ed. Philosopha Kateri opoldan s'luzhio je hodil Diógen iz Sinópe, gr. Διογένης (400/390–328/323 pr. Kr.), eden prvih kinikov
Svetokriški
filozofus -fa m filozof: Senocrates Philoſophus im. ed. je ta lepi nauk dajal ſvoim shuleriom ǀ ta Philosophus im. ed. nij mogal taisto dopolnit ǀ en Philosophus im. ed. je bil rekal eni nezhiſti sheni ǀ letu je tudi ſposnal Simonides Philoſopus im. ed. ǀ dekler Philpſophus im. ed. pravi ǀ Careades Philosophi im. ed. je bil taku hualeshen Chrijsippu suojmu Precepteriu ǀ kaj Plutarcus pishe od Ariſtida Philoſopha rod. ed. ǀ Ie rejſs de berem od eniga Philosopha rod. ed. ǀ ſturj podobo Sacrata Philoſapha rod. ed. ǀ timu modrimu Philoſophu daj. ed. je ble dopadla ǀ ſocrates uprasha tiga Philoſopha tož. ed., aku on ima kokushi v'ſvoij hishi ǀ Gdu bode sdej ſmel sfariti Diogena Philosopha tož. ed. Kateri opoldan s'luzhio je hodil ǀ enkrat Aulus Gellius ſe je po mory pelal s'enem Philosopham or. ed. ǀ Resniza, katero tudi ti Aidavski Philoſophi im. mn. ſo ſpoſnali ǀ Philosophi im. mn. ſo sklenili ǀ tij ſtary Philosophy im. mn. ſo vuzhili ǀ Ariſtoteles Firsht teh Philoſophou rod. mn. je djal ǀ po vuku teh Philoſophu rod. mn., inu Theologou ǀ po beſsedah Firshta teh Philosophu rod. mn. Aristotela ǀ ti shiher rezhesh K' Ceſſarizi, k' Pophyriuſu, inu k' tem Philoſophom daj. mn., kar S. Paulus je djal h'Corintherjom ǀ Socrates je bil povabil v' goſtje te ner vuzheneishi Philoſophe tož. mn. ǀ Sveti Vuzheniki ſe sglihaio v' letem s' Philoſophamy or. mn. ← lat. philosophus ← gr. φιλόσοφος ‛filozof, modrec’
Svetokriški
opoldan prisl. opoldan: Gdu bode sdej ſmel sfariti Diogena Philosopha Kateri opoldan s'luzhio je hodil ǀ sjutrai je bila selena, ò poldan ardezha, pruti vezheru pak bela ǀ s'jutro pred ſario, o poldan, pruti vezheru, inu o polnozhi
Svetokriški
visokost -i ž 1. visokost, veličina: sledna viſokuſt im. ed. ie niska ǀ ſledna viſokust im. ed. je niska ǀ meni ſe sdj de ſe prevezh Tuoja Viſſokoſt im. ed. ponisha ǀ zhe mij premislimo njega visokust tož. ed. ǀ de bosh prouſposnala viſſakuſt tož. ed. tvojga ſtanu ǀ Carolus Bizonius pak kadar viſſokuſt tož. ed. teh shlahtnih Turnu je premiſlil ǀ Hoſanna v' ti viſſokuſti mest. ed. ǀ v'viſokusti mest. ed. je prezhuden 2. višava: aku ti sdej is tuoje lepe viſokusti rod. ed. v'blati tega madesha leshish ǀ Zhaſt bodi Bogu v' viſſokuſti mest. ed., inu myr na semli ludem 3. višina: ima gledat de vſy tali hishe ſe prau slihaio, namrezh viſsokuſt im. ed. inu dolgoſt te hishe ǀ hrib Olympus je veliku shtiman, dokler s' ſvojo viſſokoſtio or. ed. premaga oblake
Svetokriški
zdaj prisl. zdaj: sdaj uſso kupzhijo na raishi imam ǀ kateri sdaj lubio, sdaj ſaurashio, sdaj ſo veſseli, sdaj shalostni ǀ Sdai jest pravim, tebi, Kateri vſaki dan ſe opyanish ǀ ſdaj ſte perſileni ſpoſnati ǀ Gdu bode sdej ſmel sfariti Diogena Philosopha ǀ Kej je sdei tu shlahtnu dellu moijh Boshijh rok ǀ ſdai nezhe tjmu reunimu ene ſame kapelze vode dati ǀ sdaij je zhaſs molit, nikar Klafat ǀ vy ſe sdaì ſramujete → sedaj
Svetokriški
lep -a prid. lep: ſilnu lep im. ed. m je bil S. Jerni, de ſi lih taku odert ǀ Nesrezhenu leip im. ed. m gvishnu je bil leta zhloveski pild ǀ sazhne gledat ta lepi im. ed. m dol. ſad, vidi de je lep beu, inu erdezh ǀ leta leipi im. ed. m dol. zhiaſtiti peld je pomenil to zhlovesko naturo ǀ ſe njemu ena ſilnu lepa im. ed. ž Gospa perkashe ǀ kaj s' ena lepa im. ed. ž reizh je leta ǀ Luna nej taku leipa im. ed. ž, de bi ſvoje leipote nesgubila ǀ tu nar nuznishi je tu lepu im. ed. s govorjenie ǀ na ohzet pres lepiga rod. ed. m shenitniga guanta je bil prishal ǀ ti sdej is tuoje lepe rod. ed. ž viſokusti v'blati tega madesha leshish ǀ vſe kar dobriga, lepiga rod. ed. s, inu nuzniga zhlovik shelejti more ǀ kar pak leipiga rod. ed. s, zhedniga, inu huale uredniga vidio per eni perſoni letu samolzhe ǀ vſe kar lejpiga rod. ed. s imà na ſe poſtavi ǀ ſo jo perglihali tej lepi daj. ed. ž Danizi ǀ je bil nij perneſil roshe Nebeske, katere sò tak lep tož. ed. m duh imele ǀ vy ſe troshtate en leip tož. ed. m Svet Konz ſturiti ǀ raunu ta lepi tož. ed. m dol. navuk je bil S. Bernardus suoijm bratam dal ǀ spodbodite vaſhiga lepiga tož. ed. m ži. kojna ǀ ta kateri hozhe eno lepo tož. ed. ž musiko Christuſhu dopadezho sturiti ǀ enu lepu tož. ed. s imè je bil nij dal ǀ Ta shival lammia imenovana ima enu lepù tož. ed. s oblizhe ǀ nej ſò venem lepem mest. ed. m Duori, ampak veni gorezhi hishi ǀ de bi Muſikonte v lepi mest. ed. ž odringi dershal ǀ s'suojm lepem or. ed. m duhom je bila pregnala ſmrad ǀ en gard zhern shivot s'lepem or. ed. m slatem shtukam pokriejo ǀ sklenem s'taistem lepim or. ed. m navukam ǀ S. Chryſoſtomus letu poterdi s'to lepo or. ed. ž pergliho ǀ s' tem lepem or. ed. s ſvitovajnam ǀ obedn s'lepem or. ed. s ozheſſam jo nepogleda ǀ sta dua lepa im. dv. m Angela k'meni prishla ǀ ugleda dua lepa tož. dv. m Fantizha, katere je bil kupil en Rimski Purgar ǀ tamkaj ſo bily ty lepi im. mn. m Pildiki ǀ bote vidili ene fantizhe, kateri ſo lepij im. mn. m kakor Angelzi ǀ nyh Hzhere ſo lepe im. mn. ž, offertnu guantane ǀ de ſi glih ſo lepè im. mn. ž vidit, vener ſo nerodovitne ǀ druſiga nei bilu shlishat po plazahi, inu gaſſah temuzh trobente, goſsli, zitre, bobni, inu leipe im. mn. ž peiſſmi ǀ ſo kakor iabuka Pentapolska, katera od sunaj ſo lepa im. mn. s ǀ Kulikajn lepih rod. mn. mladenizhu, inu lepih rod. mn. Dekelz tebe poshlushajo ǀ en Kranzel s'lepih rod. mn. roſſiz spletem ǀ najde try lepe tož. mn. m slate denare ǀ ſe ſalubio v'shlahtnoſt, v'lepe tož. mn. m guante ǀ more imeti te lépe tož. mn. m Pashete ǀ leipe tož. mn. m Altarie po goſſah dellaio ǀ oblizhe imate Kakor en Angelz, ozhij lepe tož. mn. ž zherne Kakor ena golobiza ǀ k'snaminu te hualeshnosti lepè tož. mn. ž shenkinge v'kloshter ſo bily perneſli ǀ kadar ſvoje lepet tož. mn. ž+ piſsane peruti gleda ǀ je bila navajena po lepeh mest. mn. proſtorneh gradeh prangat ǀ v'lepeh mest. mn., inu v'slateh kozhijah ſe ſo v'Mestu pelali ǀ s'suojmi lepimi or. mn. beſsedami sledniga sapele ǀ s' lepimy or. mn. urshohi iskaſal, inu ſvishal primer.> gdu je lepshi im. ed. m kakor naſh zartani Iesus ǀ nèj lepshi rod. ed. ž, nuznishi, inu spodobnishi sapuvidi, Kakor je ta de imamo G. Boga is celiga nashiga serza lubiti ǀ nej bilu lepshi rod. ed. ž Gospodizhine, inu tudi Bogaboyezhishi ǀ Angelzi nej ſo mogli lepshi rod. ed./mn. ž pejſsmi smiſlit ǀ Ena lepa, mlada, zartana vduva, de v' cellem meiſti nei bilu lejpshi rod. ed. ž ǀ lepshiga rod. ed. s inu kushtniſniga della nej na ſvejtu kakor je ta S: Sacrament ǀ de ſi lih veliku lepshi tož. ed. m ſlovenski jesik ſo imeli ǀ Leta urshoh je dober, ali she en bulshi, inu lepshi tož. ed. m samerkajte ǀ de bi ludie lepſhi tož. ed. ž perloshnoſt imeli ſe oskerbeiti ǀ de bi my G. Bogu enu lepshi tož. ed. s ime, inu zhaſtishi Titil imeli dati ǀ tu lepshi tož. ed. s od ſunaj kasheio, tu gershi pak od snotri skrivajo ǀ Daniel, inu njegovi tovarshi samu sozhivie, inu sele ſo jeidili, vener ſo bili lepshi im. mn. m, inu debelishi, kakor taiſti, katiri ſo capune, inu prate jeidili ǀ Plinius pravi, de shenske Pershone zhe lepshi im. mn. ž ſo v'mladoſti garshi rataio v'ſtaroſti ǀ On drugazhi lepshi tož. mn. ž shenkinge je meni shenkal, kakor ſo lete tvoje presež.> Oh Abſolon! ti ſi bil ta ner lepshi im. ed. m v'Iſraelskim krajleſtvi ǀ kateri je ta nerlepshi im. ed. m pildik Nebeſhki ǀ ima enu lepù oblizhe kakor ta nar lepshi im. ed. ž shena ǀ Tu nar lepshi im. ed. s je ſvetloba pres katere vſe je gerdu ǀ naide polno almaro tiga ner lepshiga rod. ed. m kruha ǀ prezej sapovei ta nar lepshi tož. ed. m guant perneſti ǀ sheli vſhivat tu zartanu, inu narlepshi tož. ed. m oblizhe Ieſuſa Chriſtuſa ǀ poſſadite ga na mojga ner lepshiga tož. ed. m ži. kojna ǀ imaio to ner lepshi tož. ed. ž paklensko Gospodizhno perpelat ǀ je shkoda tu ner lepshi tož. ed. s shitu ſeshgati ǀ v'ta nar lepshi mest. ed. m guant ga pusti oblezhi ǀ Iſidora, katera v'ſvoj ner lepshi mest. ed. ž mladoſti je bila Nuna ratala ǀ je vumerla v' nje narlepshi mest. ed. ž mladoſti ǀ bi ſvojo mater zjeral s'to ner lepshi or. ed. ž lepoto ǀ ima ſtu tyh ner lepshyh rod. mn. Dekelz poslati ǀ okadi te ner leipshi tož. mn. m pilde ǀ Kadar nar lepshi tož. mn. ž beſsede zhloveku vuoshzhjo, takrat nar ble ogolufajo ǀ puſti priti Godize, inu te ner Lepſhi tož. mn. ž Dekelze ǀ imate te ner lepshi tož. mn. ž beſsedenjemu dati ǀ te nar lepshideshezhe tož. mn. ž+ vejize vkupaj sbere ǀ de ſi lih slep je te ner lepshi tož. mn. s della dellal shuſi ſoſebno gnado Boshjo le-ta je lepa to ni verjetno: na vuſs glaſs ſe ſaſmeja, ter pravi, leta je lepa de jeſt bom otroke imela, yh nej ſim imela kadar ſim bila mlada, inu yh bom imela v'Staroſti, kir tudi moj Gospud je en ſtari Dediz z lepim zlepa: de nemore nezh s' lepem, inu dobrem opravit ǀ ni s' lepem, ni s' gerdam nemore nezh opravit ǀ Kadar je vidil de nikar s'lepim, nikar s'hudim njo nemore pregovorit ǀ nei mogal slepem io potolashit
Število zadetkov: 7
Dostopnost