Zanima me, od kod izvira ločevanje med predlogi v/iz in na/z ob naselbinskih zemljepisnih imenih, npr. na Vransko — z Vranskega in v Ljubljano — iz Ljubljane. Vem, da končnica -sko zahteva predloga na/z pa tudi s končnico -ska je tako (Škotska), me pa vseeno zanima, če je zadaj kakšna razlaga, kot npr. pojasnilo, da se gre na Malto, ker je otok.
Zadetki iskanja
Jezikovna
Etimologija predlogov »v« in »iz« ter »na« in »z« ob zemljepisnih imenih
Jezikovna
Imena krajev z besedno zvezo »Sveti trije kralji« in velike začetnice
V tej temi ste odgovorili na vprašanja o veliki/mali začetnici za praznik sveti trije kralji. V vseh primerih se je del imena praznika (trije kralji) pisal z malo začetnico.
https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/784/imena-praznikov-sveti-trije-kralji
Zanima pa me, zakaj se v imenih krajev, kot sta Sv. Trije Kralji v Slovenskih goricah in Vrh svetih Treh Kraljev ta del (trije kralji) piše z veliko začetnico, čeprav se v osnovi piše z malo?
V primeru, če ime kraja vsebuje večbesedno nenaselbinsko ime, ki ga vsebuje tudi ime zgornjega kraja (Slovenske gorice), se tudi v imenu kraja neprvi del nenaselbinskega dela piše z malo začetnico. Podobni primeri: Šempeter v Savinjski dolini, Miklavž na Dravskem polju, Lenart v Slovenskih goricah ...
Kako to, da so imena, kot so sveti trije kralji, izjema in se v imenih krajev pišejo z veliko začetnico, čeprav se v recimo imenu praznika pišejo z malo?
Jezikovna
Jezikovna
Pisanje z veliko pri pošti
prosim za obrazložitev, kaj je pravilno, ko pišemo kraj pri poštni številki. Je pravilno 2323 Ptujska Gora ali 2323 Ptujska gora. V vseh zapisih na internetu je oboje z veliko, ali je to pravilno. Kako je z navajanjem imena in priimka v uradovalnih dopisih. Je prvo ime in nato priimek ali je pravilno priimek in nato navedeno ime?
Upravne enote še vedno uporabljajo prvo priimek nato ime, pri CSD in občinah sem zasledila navedeni prvo ime nato priimek. Katero je pravilno, je kje določeno kateri organi morajo kako pisati, vsi so javni sektor.
Hvala za odgovor.
Jezikovna
Prebivalci Sela pri Ihanu in Podgore pri Dolskem
Ali slovenska slovnica pozna pravilni izraz za prebivalce?
Primer:
Ljubljana: Ljubljančan
Prihajam s Sela pri Ihanu. – ?
Podgora pri Dolskem pri Dolu pri Ljubljani – ?
Jezikovna
Arboretum Volčji »potok« ali »Potok«?
Kako pravilno zapišemo ime Arboretum Volčji p/Potok? V SSKJ (pri iztočnici arboretum) sem zasledila, da se beseda potok piše z malo. Hvala za odgovor s pojasnilom.
Jezikovna
Češko »Novo mesto« ali »Nové Město«
Zanima me, kako se posloveni češko mesto, ki je v izvirniku Nové Město – Novo Mesto ali Novo mesto ali pa morda zapis ostane originalen.
Jezikovna
Imena mestnih delov so nenaselbinska imena: »Zlato polje« ali »Zlato Polje« v Kranju?
Zanima me , kakšen je pravilen zapis: Zlato Polje ali Zlato polje. Včasih so bila tu dejansko le polja, danes pa je tudi naselje. Se ohrani starejši zapis ali je treba oboje pisati z veliko začetnico?
Jezikovna
Jezikovna
Kako pisati: »Lendavske gorice« ali »Lendavske Gorice«?
Stanujem v Lendavskih Goricah (ali je prav Lendavske gorice?). Ravno v prvem stavku je moja dilema, kajti od malega naprej so me učili, da se ime moje vasi piše z veliko začetnico (torej tudi gorice z veliko začetnico). Če pa poimenujem z izrazom gorice gričevje, pišemo gorice z malo začetnico. Zanima me, ali je prišlo do kakšne spremembe, kajti tako na novi vozniški kot na zadnjih volilnih listih je bil moj naslov napisan Lendavske gorice in hišna številka.
L. G.
Jezikovna
Kako pisati sestavino »gora« v imenu države »Črna gora«?
Zanima me, zakaj se gora, v besedni zvezi Črna gora, piše z malo in ne z veliko začetnico kot na primer Kranjska Gora. Po mojem mnenju bi se morala gora pisati z veliko začetnico, saj ne gre za vzpetino, ampak za ime države.
Jezikovna
Kako pišemo sestavino »selce« v krajevnih imenih?
Prosim Vas za pomoč v zvezi pravopisom lastnih krajevnih imen, konkretno GorenjeS/selce in DolenjeS/selce (naselji v občini Trebnje). Po veljavnem pravopisu so selce zapisane z malo začetnico, paragraf 70 celo eksplicitno navaja primer Dolenje selce. Po drugi strani pa »uradni« dokumenti navajajo:
- Naselje Gorenje selce (s šifro 130 065) se slovnično popravi v Gorenje Selce (s šifro 130 065). 19. 6. 2015
Več v dokumentu: http://www.stat.si/dokument/5450/Pojasnila_o_spremembah_naselij.pdf
Tudi dejansko stanje na terenu (krajevne table) imajo veliko začetnico (povezava).
Jezikovna
Med knjižnim in narečnim: »Tabor nad Dornberkom«
Živimo v vasi Tabor nad Dornberkom. Pred mnogimi leti smo v enem od slovarjev (ne vemo katerem) prebrali, da se pridevniki in prebivalstvo zapisujeta kot je raba v kraju samem. Primer v slovarju za naš Tabor je bil: Tabrci, Tabrka, Tabrc, na Tabru, tabrški ipd. Takšna je tudi dejanska uporaba v vsakdanjem življenju in označuje točno "naš Tabor". Otroci v šoli, novinarji idr. pa morajo pisati oz. uporabljajo izraze Taborci, Taborka..., na Taboru, po Taboru, taborški ... Ker takšni zapisi delujejo v lokalnem okolju izredno tuje, mnogi iščejo kompromis ter skušajo zapisovati narečno - torej tab'rc, tab'rški ipd., kar pa v določenih besedilnih oblikah spet ni ustrezno oz. morda sploh ni potrebno, če je naše mnenje pravilno. Torej, ker mi menimo, da je pravilna dejanska raba in nas motijo splošni izrazi, ki odvzemajo lokalno edinstvenost, šola in novinarji pa vztrajajo pri svoji uporabi, vas prosimo za vaše strokovno mnenje. Torej ali nas Tabrce zbuja tabrški zvon ali taborski zvon?
Jezikovna
O kraju »Kameno« – naglas, sklanjanje in tvorba prebivalskega imena
Pred kratkim smo se preselili v naselje Kameno (pri Šentjurju). Domačini izgovarjajo ime Kameno s poudarkom na prvem zlogu. Pravijo tudi: Grem na Kameno, On je na Kamenu ...
Zanimajo me vsi skloni in kako se imenuje prabivalec/prebivalka kraja.
Jezikovna
Pisanje imena zaselka »Ruperč Vrh«
Zanima me, ali se pri zaselku Ruperč Vrh uporablja pravilo, da se vse sestavine naselbinskih imen pišejo z veliko začetnico razen besed vas, trg, mesto, selo.Ruperč Vrh namreč ni kraj na zemljevidu, tudi ne ulica. Gre za zaselek, za del kraja, to ime pa uporablja širše lokalno prebivalstvo. Kako bi torej rekli? Stoji spomenik na Ruperč Vrhu ali na Ruperč vrhu?
Jezikovna
Pisanje in raba imena naselja: »Pri Cerkvi - Struge«
V zadnjem času sem zasledil nekaj novic o uporabi velikih začetnic, oziroma o spremembi slovničnih pravil s tega področja. Na eni od spletnih strani sem kot vzorčni primer zasledil prav ime naselja, kjer živim že več kot petdeset let. Iz tega sledi, da so moja šolska leta, ko smo »se učili« kaj se piše v veliko začetnico in kaj z malo že preteklost. Zato se v naprej opravičujem, če bom s svojim pisanjem »udaril mimo«. Gre za naselje Pri cerkvi-Struge. Odkar pomnim, smo ime naselja pisali kot sem navedel v prejšnjem stavku, torej »cerkvi« z malo začetnico. Naselje dejansko leži v neposredni bližini farne cerkve, dodatek Struge pa naj bi dobilo zato, ker je naselij z imenom Pri cerkvi v Sloveniji več. Logično je (vsaj meni), da se cerkev, kot objekt, piše z malo začetnico. Po kakšni logiki se torej v imenu naše vasi »cerkvi« piše z veliko? Kot sem dejal, gre tu za objekt s kamnitimi zidovi, lesenim ostrešjem, glinasto kritino, oziroma bakreno kritino, s katero je pokrita streha zvonika. Če bi cerkev smatrali kot institucijo, npr. Rimokatoliško cerkev, bi pisanje »cerkev« z veliko začetnico še razumel, tako pa mi je zadeva v primeru moje vasi, pisanje »cerkvi« z veliko začetnico povsem nelogična. Tudi omenjena uporaba v zvezi cerkve kot institucije se na spletu pojavlja enkrat z veliko začetnico (https://katoliska-cerkev.si), v naslednjem primeru (https://sl.wikipedija.org), pa je cerkev napisana z malo začetnico. Pa naj razume, kdor more. Ko že pišem, naj omenim še eno cvetko, ki je po mojem mnenju vredna nekaj besed, se pa ne nanaša na problem uporabe velike ali male začetnice, temveč na uporabo lastnega imena kot takega. Kot je razvidno iz imena naše vasi prihajam iz Strug. Na zemljevidih oz. kartah je ta dolina omenjena kot Struška dolina oziroma Struge. Prebivalci se imenujemo Stružanci. V Struški dolini oz. Strugah (~ 420 m. n. v.) se nahaja 10 vasi s tem da je res, da se naselje Tisovec, ki upravno spada v Struge, ne nahaja v dolini, temveč na cca 4 km oddaljeni planoti z nadmorsko višino ~ 570 m. n. v.. Zakaj to omenjam. Ko smo (ko sem bil še zaposlen na Občini Dobrepolje) želeli postaviti krajevne table ali cestne smerokaze z napisom Struge, nam pristojni na DRSC tega niso dovolili, češ, ime Struge ne obstaja. Drugi primer (bilo jih je še več) je (ne)uporaba krajevnega imena Struge ob poplavi leta 2010. Ni bilo novinarja, da bi pogledal zemljevid in napisal ali poročal korektno o lokaciji poplave. Omenjali so vse, razen Strug niso omenili. Opravičujem se vam, da sem vas obremenil z zadnjim odstavkom. Verjeto se vas res ne tiče, vendar je po eni strani čudno, da se uradna zemljepisna imena ne smejo uporabljati povsod. Glede zapisa imena naselja, v katerem živim, vas pa le prosim za vaše strokovno mnenje.
Jezikovna
Pisanje krajevnega imena »Senčni Kraj«
Mogoče mi lahko pomagate pri vprašanju, ali se ime naselja SENČNI KRAJ (Schattenberg) na avstrijskem Koroškem pravilno piše Senčni kraj ali Senči Kraj.
Jezikovna
Poimenovanje iz predložnih zemljepisnih imen – imena jam
Pri odkrivanju novih podzemnih jam se srečamo z vprašanjem ustreznega poimenovanja. Če ime jame še ni izpričano, ga pogosto tvorimo iz bližnjega ledinskega imena. Problem nastane, če je referenčno ledinsko ime v predložni obliki, npr. V dnu. Kakšen je pravilni oz. priporočljiv izbor velikih začetnic tvorjenega imena JAMA V DNU?
Jezikovna
Poimenovanje krajev v SV Sloveniji s končnico -ci
Ali je mogoče racionalno razložiti, zakaj se tako veliko število krajev v Prekmurju in Prlekiji končuje na ci?
Jezikovna
Prebivalci Naklega so »Naklanci«, »Nakljanci«, »Nakelčani« ali »Naklani«?
Naklanci, Nakljanci, Nakelčani ali Naklani?
Zadnji slovenski pravopis (Slovenski pravopis, 2003) potrjuje prvo besedo. Torej Naklo. Logično razmišljujoči človek bo dejal v Naklem živijo Naklanci. In od kod so se vzeli Nakljanci?
Geolog Ljubo Žlebnik je v strokovni reviji Geologija (št. 14, 1971, str. 5–51) objavil prispevek »Pleistocen Kranjskega, Sorškega in Ljubljanskega polja«, v katerem je na precej realnih temeljih zapisal ugotovitve, da je suha naklanska (ne nakljanska!) dolina stara savska struga iz časa prodnega zasipa v zadnji ledeni dobi (več kot 10.000 let nazaj). Tržiška Bistrica, ki se je prej izlivala v Savo južno od današnje vasi Žeje, je po prestavitvi savske struge na današnje mesto še nekaj časa tekla po svoji stari strugi. Torej ime Naklo, doslej ga ni uspelo še nikomur dokončno razvozlati, po vsej verjetnosti pripada vodi, močvirju, kalu, zagotovo pa ne klancu.
Prvi avtorji naklanske zgodovine in časopisnih prispevkov so do zadnje četrtine 20. stoletja uporabljali različne oblike imena vasi in njenih prebivalcev:
- v Naklem, iz Nakla/Naklega
- Kateri? nakelski
- za prebivalce pa: Nakelčani in Naklanci.
Starejši zgodovinarji so razlagali, da naj bi ime vasi izhajalo iz besed na kalu, to je močviren kraj, kjer naj bi bilo nekoč tudi jezero oziroma naj bi voda zaradi ozke soteske Temnik zastajala.
Zadnji Slovenski pravopis, ki sta ga izdala Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in ZRC SAZU leta 2003, ime vasi Naklo sklanja z dvema možnima oblikama zapisa:
- v Naklu/Naklem, iz Nakla/Naklega
- Kateri? nakelski
- prebivalci: Nakelčani/Nakljanci, Nakelčanke/Nakljanke
Lektorji danes uporabljajo pravila veljavnega pravopisa. S kakšno utemeljitvijo so strokovnjaki na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Naklancem dodali sporni j (Nakljanci) ne vemo. Dobro pa vemo, da se ob vsaki novi publikaciji med Naklanci vnamejo polemike o sporni črki.
Podpisani Damijan Janežič se že petindvajset let ukvarjam z raziskovanjem krajevne zgodovine, predstavitvijo pomembnih Naklancev in z zbiranjem folklornih in spominskih pripovedi. V tem času sem se pogovarjal z več Naklanci. Med njimi je bil tudi Henrik Jošt, po domače Be(g)mostr iz Naklega, katerega spomin je segal do prve svetovne vojne. Toda nobeden ni rekel za Naklance, da so Nakljanci.
V krajevnem narečju so naši predniki vasi rekli:
- Náku/Nákva
- Kateri? naklansk.
- prebivalci: Naklanc/Naklanka, Naklanc/Naklancə/Naklanke
Tako menimo, da so edino pravilne oblike imena Naklo naslednje:
- Naklo/-ega/-emu/-em in Naklo/-a/-u/-em
- Kateri? naklanski
- v Naklo, iz Naklega, med Naklim in Kranjem
- prebivalci: ed. Naklanec/Naklanka, dv. Naklanca/Naklanki, mn. Naklanci/Naklanke
Veljavni slovenski pravopis tudi za nekatere sosednje vasi uporablja oblike, ki jih pri nas še nismo slišali in jih nikoli nismo uporabljali. Tako kot za Naklo navajamo izgovorjavo vasi v krajevnem narečju in oblike, ki bi jim moral slediti slovenski pravopis:
Okroglo: Okrogu/lga/lmo; na Okrogləm; z Okroglega; Kateri? okroglansk; Okroglanc/Okroglanke; Okroglo/-ega/-emu/-em, Čigav? okroglanski (pravopis okrogelski), na Okroglem, z Okroglega, Okroglanec/-ka, Okroglanca/-ki, Okroglanci/-ke (pravopis Okrogelčani);
StrahinjStrahən/-na/-ə; u Strahin; s Strahina; Kateri? strahinsk; Strahinc/Strahinke Strahinj/-a/-u, Čigav? strahinjski; Strahinjec/-ka, Strahinjca/-ki, Strahnjci/-ke (pravopis Strahinjčani);
Zgornje DupljeZgorne/Spodne Daple/Dapəl/-ah; Kateri? daplansk; Daplanc/-ə/Daplanke Zgornje/Spodnje Duplje/-lj/-ah; Kateri? dupljanski; Dupljanec/-ka, Dupljanca/-ki, Dupljanci/-ke (pravopis Dupeljci)
CegelnicaCegunca/e/Cegunc; na Cegunco; s Cegunce; Kateri? cegvarsk; Cegvarjə/ke Cegelnica/-e/-i; na Cegelnico; s Cegelnice; Kateri? cegvarski/cegelniški; Cegvarji/-ke / Cegelničani
PolicaPolica, na Polici, s Police; Poličani/-ke Pivka, na Pivki, s Pivke; Pivčani/-ke.
Spoštovani strokovnjaki Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša na ZRC SAZU Naklanci menimo, da je ob pripravi pravopisa prišlo do nekaterih netočnih oblik imen vasi in poimenovanj prebivalcev teh vasi. Popravke utemeljujemo z rabo ljudskih oblik poimenovanja vasi in prebivalcev teh vasi. Nikdar do izdaje zadnjega pravopisa se niso uporabljale naslednje oblike: Nakljanci, okrogelski, Okrogelčani, Strahinjčani, Dupeljci. Zadnja še ni bila uporabljena v nobeni publikaciji.
Lepo se vam zahvaljujemo za prijaznost in vas pozdravljamo.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 26
Dostopnost