Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
gostujóč -a -e prid. (ọ̄ ọ́)
ki javno nastopa, krajši čas deluje zunaj kraja stalnega udejstvovanja: gostujoči dirigent, trener; gostujoče moštvo; k razvoju razstavnega koncepta so kot gostujočega kuratorja povabili inovativnega oblikovalca / gostujoči profesor visokošolski profesor, ki določeno časovno obdobje, navadno en semester, predava na nematični visokošolski ustanovi
Celotno geslo Frazemi
kréda Frazemi s sestavino kréda:
bél kot kréda, bléd kot kréda, dajáti na krédo, dáti na krédo, dobíti na krédo, kupíti na krédo, kupovánje na krédo, kupováti na krédo, na krédo, nakúp na krédo, píti na krédo, pítje na krédo, na kredo, prodája na krédo, prodáti na krédo, zapisáti kàj s krédo v dímnik, živéti na krédo, življênje na krédo
Celotno geslo Vezljivostni G
podáti -dám dovršni glagol, glagol ravnanja, glagol govorjenja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati komu/čemu koga/kaj
/Dobrohotno/ mu je podal palico (za lovljenje rečnih postrvi).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj izraziti komu/čemu koga/kaj
(V začetku) jim je (za jasnejšo predstavo) podal kratek zgodovinski pregled.
3.
iz šolstva, v posplošenem pomenu kdo/kaj dati komu/čemu koga/kaj
(V oddelkih) so slušateljem /redno/ podali predpisano snov (za letni ali zimski semester).
Pleteršnik
połlẹ̑tje, n. das Halbjahr, das Semester, Cig., Jan., Levst. (Zb. sp.), nk.; — prim. poluletje.
Celotno geslo Sinonimni
potrdíti in potŕditi -im dov.
1.
kaj z besedo, kretnjo izraziti, da je kaj prej povedanega ali storjenega v skladu z resničnostjo
SINONIMI:
star. izpričati, zastar. osvedočiti, star. podpričati
2.
kaj s podpisom, pečatom narediti, da postane kaj veljavno, (uradno) priznano; uradno izjaviti, da je kaj za določeni namen primerno, ustrezno
SINONIMI:
šport. licencirati, ekspr. podpečatiti
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik potrditi semester
GLEJ ŠE SINONIM: odobriti, pritrditi, proslaviti
GLEJ ŠE: podpisati, priseči
SSKJ²
predávati -am nedov. (ȃ)
1. govorno podajati vsebinsko zaokroženo strokovno snov: začeti predavati ob napovedanem času; predavati o vesoljskih poletih; predavati po radiu, v društvu; predava zelo glasno; zanimivo, zgoščeno predavati
// poklicno se ukvarjati s podajanjem učne snovi na višji ali visoki šoli: ta semester bo profesor predaval o moderni; predava dvakrat na teden / pog.: predava literarno zgodovino je visokošolski predavatelj za literarno zgodovino; predava na univerzi je univerzitetni predavatelj
2. ekspr. govoriti, razpravljati o čem, zlasti gostobesedno: pri kozarcu vina je rad začel predavati; kaj pa predavaš, naj še drugi kaj povejo
♦ ped. podajati učno snov brez sodelovanja učencev
Jezikovna
Raba pridevnikov »letno« in »poletno«

Že dolgo me moti uporaba pridevnika letno (letne gume, letno kopališče ...). Ni to prevzeto iz srbščine? Leto v slovenščini je vendar časovno obdobje in ne letni čas. Zakaj se torej ne uporablja pridevnik poletno?

SSKJ²
seméster -tra m (ẹ́)
šol. polovica študijskega leta, polletje: vpisati se v prvi semester; slušatelji tretjega semestra; oddati nalogo do konca semestra / poletni, zimski semester / šol. žarg. ima osem semestrov prava
Pravopis
seméster -tra m (ẹ́) (študijsko) polletje
Celotno geslo Sinonimni
seméster -tra m
šol. polovica študijskega letapojmovnik
SINONIMI:
šol. študijsko polletje
GLEJ ŠE: potrditi, potrditi
Celotno geslo Etimološki
semẹ́ster -tra m
Pleteršnik
semēstər, -stra, m. polletje, das Semester.
SSKJ²
semestrálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na semester: semestralni izpitni rok / semestralne počitnice počitnice po prvi polovici študijskega leta / semestralni učni program
Celotno geslo Etimološki
semestrȃlen – glej semẹ́ster
Celotno geslo Etimološki
semẹ́strski – glej semẹ́ster
SSKJ²
testírati2 -am dov. in nedov. (ȋ)
pravn. narediti oporoko: sposobnost osebe, da veljavno testira
♦ šol. testirati semester potrditi
Pravopis
testírati2 -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; testíranje (ȋ) kaj šol. ~ semester potrditi; pravn. biti sposoben ~ |narediti oporoko|
Celotno geslo Etimološki
trimẹ́ster -tra m
SSKJ²
zímski -a -o prid. (í)
nanašajoč se na zimo: bil je mrzel zimski dan; zimski meseci / zasnežena zimska pokrajina / žival ima že zimsko dlako; zimske gume globoko narezane gume; zimska obleka; zimske zaloge (hrane); zimska jabolka jabolka, ki so primerna za uživanje čez zimo / zimske (šolske) počitnice / zimski čas
// nav. ekspr. značilen za zimo: pravo zimsko vreme je, čeprav je že pomlad / zimski mraz; hladno zimsko sonce
● zimska pomoč denarna pomoč socialno ogroženim občanom za nakup kurjave, zimskih oblačil; zimski športi smučanje, drsanje, sankanje; ekspr. zimsko veselje sneg; igre na snegu
♦ agr. čas zimskega počitka čas od odpadanja listja do brstenja; astron. zimski sončni obrat čas okoli 21. decembra, ko doseže Sonce najjužnejšo lego na nebu; bot. zimska kolobarnica užitna goba s temno sivim klobukom in bledo rumenim betom, Tricholoma portentosum; čeb. zimska gruča gruča, v katero se stisnejo čebele pozimi zaradi ogrevanja; gastr. zimska salama suha salama iz zelo drobno sesekljanega svinjskega in govejega mesa in slanine; gozd. zimska sečnja; strojn. zimsko olje motorno olje za avtomobile, po viskoznosti primerno za zimski čas; šol. zimski semester; šport. zimske olimpijske igre olimpijske igre, organizirane vsaka štiri leta, ki obsegajo zimske olimpijske športe; vrtn. zimski vrt prostor v javnih, stanovanjskih zgradbah z večinoma velikimi rastlinami za okras in, zlasti v zimskem času, za gojenje; zimska solata solata, ki se seje jeseni in prezimi na prostem; zool. zimska raca rjavkasta raca, ki gnezdi v tundri, Clangula hyemalis; zimsko spanje medveda
    zímsko prisl.:
    zimsko hladno; biti zimsko oblečen
Število zadetkov: 19