Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
skočíti skóčim dov. (ī ọ̑)
1. z odrivom, zlasti z nogami, se oddaljiti od podlage: skočil je, da bi dosegel veje; skočil je dovolj visoko, da ga vrv ni zadela / skočiti iz jame, z drevesa; skočiti čez ograjo; skočiti na premikajoči se vlak / skočiti v vodo / kopalec je skočil na glavo, na noge / skočiti s padalom / obupal je in skočil skozi okno s skokom skozi okno naredil samomor
// s takim odrivom opraviti določeno pot po zraku: vsak smučar, tekmovalec skoči trikrat / skočiti pet metrov
2. nav. ekspr., s prislovnim določilom z odrivom se hitro pojaviti: ob letalskem napadu so vsi skočili s ceste v gozd; skočiti k ranjencu / skočil je na kolo in se odpeljal s takim odrivom se usedel nanj; daj, skoči za njim hitro steci
3. nav. ekspr., s prislovnim določilom z odrivom zelo hitro vstati: ob trkanju je skočil iz postelje, izza mize; skočiti kot ris / skočiti na noge; skočiti kvišku, pokonci / ko je to slišal, je kar skočil
4. nav. ekspr. z odrivom, z določenim namenom se premakniti v položaj, kot ga izraža določilo: dva moška sta skočila nanj; vsa vesela mu je skočila okrog vratu / pes je skočil v tujca / nasprotnik jim je skočil v hrbet
5. ekspr., s prislovnim določilom za kratek čas hitro se oddaljiti, oditi kam z namenom, kot ga izraža določilo: samo po kruh, v trgovino skočim; kar počakaj, telefonirat je skočil / skočiti na kratek obisk; za dva dni je skočil v Celovec
6. ekspr. hitro, nenadoma se po zraku oddaljiti od podlage: spet je skočila iskra / plamen je skočil na sosednjo hišo
7. ekspr. zaradi zunanje sile, sunka se premakniti iz določenega položaja in se vanj več ne vrniti: ob eksploziji so vrata skočila s tečajev / roka mu je skočila iz sklepa; vlak je skočil s tira je iztiril; ročica je skočila nazaj
8. ekspr. povečati se, narasti: cene prevoza so spet zelo skočile
● 
ekspr. od presenečenja so mu hotele oči skočiti iz jamic zelo je izbuljil oči; ekspr. od jeze, veselja bi iz kože skočil zelo sem jezen, vesel; ekspr. ne boš dobil tega, pa če iz kože skočiš če se še bolj jeziš; če si še tako prizadevaš; ekspr. mislil sem, da je svet skočil s tečajev da se je zgodilo kaj zelo hudega; ekspr. skočiti komu v besedo prekiniti ga pri govorjenju; ekspr. srce mu je skočilo v hlače zbal se je, izgubil pogum; ekspr. skočiti v hlače, v obleko hitro se obleči; ekspr. skočiti v zakonski jarem poročiti se; ekspr. kako je bilo? so nestrpno skočili vanjo so jo nestrpno vprašali; ekspr. skočila bi v ogenj zanj vse bi žrtvovala za njegove koristi; ekspr. iz zime smo kar skočili v pomlad zelo hitro prešli; ekspr. po neumnosti sem skočil v to nehote prišel, se zapletel; ekspr. skočiti si v lase spreti se; stepsti se
♦ 
šport. skočiti v daljino, v višino
    skočívši star.:
    zavpil je, skočivši na tla
Pravopis
skočíti skóčim dov. skôči -íte; skôčil -íla, skôčit, star. skočívši; (skôčit) (í/ȋ ọ̑) ~ dovolj visoko; ~ iz jame, z drevesa; ~ čez ograjo; šport. ~ v daljino; ~ pet metrov; poud.: ~ iz postelje |zelo hitro vstati|; ~ na obisk, po kruh |iti za kratek čas|; šalj. ~ v zakonski jarem |poročiti se|; poud. Cene so spet skočile |narastle|; poud. skočiti na koga/kaj Roparja sta skočila nanj |sta ga napadla|; poud. skočiti v koga/kaj Pes je skočil v tujca |se je zagnal|
Celotno geslo Sinonimni
skočíti skóčim dov.
z odrivom, zlasti z nogami, se oddaljiti od podlage, opraviti določeno pot po zraku
SINONIMI:
narediti skok, publ. izvesti skok, ekspr. poskočiti, ekspr. štrbunkniti, ekspr. vreči se
Celotno geslo Frazemi
skočíti Frazemi s sestavino skočíti:
skočíti čez ójnice, skočíti čez plánke, skočíti čez plót, skočíti do strôpa, skočíti kómu v zélnik, skočíti pod vlák, skočíti v hláče, skočíti v [zakónske] ójnice, skočíti v zakónski járem
Celotno geslo Pregovori
skočiti je sestavina izrazov
Majhna žaba daleč skoči
Celotno geslo Etimološki
skočīti skọ̑čim dov.
Pleteršnik
skóčiti, skǫ̑čim, vb. pf. einen Sprung thun, springen; na noge s., aufspringen; kar pes črez prag skoči = ein Katzensprung, Cig.; dobra gospodinja črez plot po pero skoči, Npreg.-Z.; kakor bi iz boba skočil = unvermuthet, Cig.; skoči po vode! laufe schnell um Wasser! s. komu na rep = jemanden zu Paaren treiben, Cig.; v lase si s., sich in die Haare fahren, Cig.; — v besedo s., einen Einwurf machen, Cig., Jsvkr.; kaj ti je v glavo skočilo? was ist dir in den Kopf gefahren? Cig.
Prekmurski
skočìti skòčim dov.
1. skočiti, premakniti se: Ugrani; szkocsiti KOJ 1833, 178; i z mojim Bôgom prêk zida szkocsim TA 1848, 14; ſzkocsilo je to dejte vu nyé utrobi KŠ 1771, 164; Verbum .. zná on i naprej szkocsiti KOJ 1833, 118
2. hitro se pojaviti: ſzkocsila ſzta med lüſztvo kricsécsa KŠ 1771, 386; edna vipera je na nyegovo rokou ſzkocſila KM 1796, 130
3. hitro oditi: Gda je vremen všolo idti, skočim BJ 1886, 6; szam jasz hitro tá szkocso AI 1875, br. 2, 7
Celotno geslo Pohlin
skočiti [skočīti skọ̄čim] dovršni glagol

skočiti

PRIMERJAJ: skakati

Celotno geslo Hipolit
skočiti glagol

PRIMERJAJ: skočejoč

Vorenc
skočiti dov.F21, absílireodskozhiti, prózh skozhiti; aſsultarena eniga ṡkozhiti; consilirena eniga ṡkozhiti; desaltaredoli ṡkozhiti; desilireodṡkozhiti, doli ṡkozhiti; diſsultarenaroṡen ṡkozhiti, ali pozhiti; erumpere in navimpo ſyli v'barko ṡkozhiti; evergerevodè odpuſtiti, puſtiti vodè ṡkozhiti; exilirevun ṡkozhiti, ṡhterkniti; insiliresavſeſti, planiti, gori ṡkozhiti, ſe ṡatezhi; interfariv'meis govoriti, enimu v'beſſédo ṡkozhiti; invaderena eniga planiti, ſe ga lotiti, ſe zhes eniga vṡdigniti, nad eniga ṡkozhiti, pertezhi, obyti, v:g: me je lakota, ali ṡhela obſhla; irruo, irruerenad eniga bukniti, planiti, vdariti, ṡkozhiti; jaculus, -liena ſorta eniga zherva, kateri doli s'drevja ṡkozhi nad ludy, ali ṡhivino; prosilirevunkai ṡkozhiti, hitru vun ṡkozhiti; sortiriloſſati, ṡadobiti, vun ṡkozhiti; superjactarepreṡkozhiti, zhes ṡkozhiti; supersilireverhu ṡkozhiti, gori ṡkozhiti; transilirepreṡkozhiti, zhes, ali v'prég ṡkozhiti
Svetokriški
skočiti -im dov. skočiti: Hilarion ſapovei enimu lintvornu, de ima ſam od ſebe veno gorezho garmado skozhit nedol. ǀ de bi imela v'eno gorezho pezh sKozhit nedol. KaKor S. Ludovina ǀ Sakaj neskozhesh +2. ed. veno gorezho pezh ǀ kadar je letu njegou pſs vidil skozhi 3. ed. v'vodo inu popade saguant Gospuda ſvuiga, ter shnim vun ſplava ǀ prezei sa nym v'vodo ſkozhi 3. ed. ǀ kar sdaizi shiu, inu frishin gori skozî 3. ed. ǀ leti povableni ſe ſilnu prestrashjo, od mise skozhjo 3. mn. ǀ Gospud aku hozhete di bi jest verùjela de mene lubite, spodbodite vaſhiga lepiga kojna, inu skozhite vel. 2. mn. v'vodo ǀ po nozhi je vezhkrat s'postele skozhil del. ed. m ǀ je bil v'en vreli kotu s'kozhu del. ed. m ǀ ena oſtudna Krota je nij s'ust skozhila del. ed. ž ǀ Hippo ena ajdouſka dekilza rajshi je bila v'morje ſkozhila del. ed. ž, kakor de bi bila zholnarjom pervolila, kateri ſo hoteli shnio nezhiſtot tribat ǀ raishi ſo v' vodo skozhili del. mn. m
Celotno geslo Megiser
skočiti dovršni glagol
Besedje16
skočiti glag. dov. ♦ P: 10 (TT 1557, TR 1558, TPs 1566, KPo 1567, DPa 1576, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595, MTh 1603)
Črnovrški
skočiti
Celotno geslo Kostelski
skočitisˈkoːčėt sˈkọːčėn dov.
Prekmurski
gòri skočìti ~ skóčim dov.
1. skočiti, vstati: I gori je ſzkocso i hodo je KŠ 1771, 386; Na té recsi je csamurno goriszkocso szodec KAJ 1870, 155
2. dvigniti se, zvišati se: Po 'zétvi od szilja cena goriszkocsila AI 1875, kaz. br. 8; ka szilji cena goriszkocsi AI 1875, kaz. br. 8
Smučanje
skočíti na smučéh skóčim -- -- dov.
Celotno geslo Sinonimni
skočíti si skóčim si dov.
GLEJ ŠE: spreti se
Celotno geslo Frazemi
skočíti si Frazemi s sestavino skočíti si:
skočíti si v lasé
Število zadetkov: 20