Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Pohlin
buhtiti [bȗhtiti bȗhtim] dovršni glagol

planiti, skočiti

Besedje16
goriskočiti (gori skočiti) glag. dov. ♦ P: 7 (TT 1557, KPo 1567, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595, MTh 1603)
Prekmurski
gòri skočìti ~ skóčim dov.
1. skočiti, vstati: I gori je ſzkocso i hodo je KŠ 1771, 386; Na té recsi je csamurno goriszkocso szodec KAJ 1870, 155
2. dvigniti se, zvišati se: Po 'zétvi od szilja cena goriszkocsila AI 1875, kaz. br. 8; ka szilji cena goriszkocsi AI 1875, kaz. br. 8
Prekmurski
napréjskočìti -skòčim dov. naprej skočiti: Náglo naprejszkocsijo moski KOJ 1845, 115
Besedje16
narazenskočiti (narazen skočiti) glag. dov. ♦ P: 1 (TPo 1595)
Pleteršnik
ǫ́jnica, f. 1) ein Arm der Gabeldeichsel; pl. ojnice, die Gabeldeichsel; — iz ojnic skočiti = über die Schnur hauen, C.; črez ojnice skakati, iz ojnic stopati, Kr.; ojnice prestopati, Jurč.; — 2) pri lesnih žagah na štiri ogle obtesano brunce, ki goni list (žago) gori in doli, ob gorenji Dravi (Št.).
Pleteršnik
plȃnka 2., f. das Zaunbrett, die Planke; — pl. planke, der Bretterzaun; črez p. skočiti; — iz nem.
Pleteršnik
poję́ti, -jámem, -pójmem, vb. pf. 1) s sabo p., mitnehmen, Trub., Dalm.; hudič ga je s sabo pojel v sveto mesto, Kast.; — 2) "všiti krilo ali kako drugo obleko, ako je preobila rekše predolga ali preširoka", Soška dol.-Erj. (Torb.); einnehmen, einziehen (bei Kleidern), Z.; prim. podjeti; — 3) = dobro skočiti, einen tüchtigen Sprung thun: p. črez jarek, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.);— 4) sterben, verenden, Zora-C.; (prim. pojemati).
Pleteršnik
pọ̑lobrta, f. eine halbe Wendung: s polobrto na levo skočiti, Telov.; — pogl. poluobrta.
Pleteršnik
prekrę́čiti se, -im se, vb. pf. die Quergrätsche machen: od tal prekrečivši se skočiti, Telov.
Pleteršnik
skákati, -kam, -čem, vb. impf. ad skočiti; springen; po travnikih s., auf den Wiesen herumspringen; po eni nogi s., auf einem Fuße herumhüpfen; — belegen: žrebec skače, Cig.; — srce mi skače od veselja, Cig.
Celotno geslo Pohlin
skakati [skakáti skákam] in [skáčem] nedovršni glagol

skakati

PRIMERJAJ: skočiti

Celotno geslo Hipolit
skočejoč (skočeoč) deležnik

PRIMERJAJ: skočiti

Pleteršnik
skóčiti, skǫ̑čim, vb. pf. einen Sprung thun, springen; na noge s., aufspringen; kar pes črez prag skoči = ein Katzensprung, Cig.; dobra gospodinja črez plot po pero skoči, Npreg.-Z.; kakor bi iz boba skočil = unvermuthet, Cig.; skoči po vode! laufe schnell um Wasser! s. komu na rep = jemanden zu Paaren treiben, Cig.; v lase si s., sich in die Haare fahren, Cig.; — v besedo s., einen Einwurf machen, Cig., Jsvkr.; kaj ti je v glavo skočilo? was ist dir in den Kopf gefahren? Cig.
Prekmurski
skočìti skòčim dov.
1. skočiti, premakniti se: Ugrani; szkocsiti KOJ 1833, 178; i z mojim Bôgom prêk zida szkocsim TA 1848, 14; ſzkocsilo je to dejte vu nyé utrobi KŠ 1771, 164; Verbum .. zná on i naprej szkocsiti KOJ 1833, 118
2. hitro se pojaviti: ſzkocsila ſzta med lüſztvo kricsécsa KŠ 1771, 386; edna vipera je na nyegovo rokou ſzkocſila KM 1796, 130
3. hitro oditi: Gda je vremen všolo idti, skočim BJ 1886, 6; szam jasz hitro tá szkocso AI 1875, br. 2, 7
Celotno geslo Pohlin
skočiti [skočīti skọ̄čim] dovršni glagol

skočiti

PRIMERJAJ: skakati

Celotno geslo Hipolit
skočiti glagol

PRIMERJAJ: skočejoč

Vorenc
skočiti dov., F21, absílire, odskozhiti, prózh skozhiti; aſsultare, na eniga ṡkozhiti; consilire, na eniga ṡkozhiti; desaltare, doli ṡkozhiti; desilire, odṡkozhiti, doli ṡkozhiti; diſsultare, naroṡen ṡkozhiti, ali pozhiti; erumpere in navim, po ſyli v'barko ṡkozhiti; evergere, vodè odpuſtiti, puſtiti vodè ṡkozhiti; exilire, vun ṡkozhiti, ṡhterkniti; insilire, savſeſti, planiti, gori ṡkozhiti, ſe ṡatezhi; interfari, v'meis govoriti, enimu v'beſſédo ṡkozhiti; invadere, na eniga planiti, ſe ga lotiti, ſe zhes eniga vṡdigniti, nad eniga ṡkozhiti, pertezhi, obyti, v:g: me je lakota, ali ṡhela obſhla; irruo, irruere, nad eniga bukniti, planiti, vdariti, ṡkozhiti; jaculus, -li, ena ſorta eniga zherva, kateri doli s'drevja ṡkozhi nad ludy, ali ṡhivino; prosilire, vunkai ṡkozhiti, hitru vun ṡkozhiti; sortiri, loſſati, ṡadobiti, vun ṡkozhiti; superjactare, preṡkozhiti, zhes ṡkozhiti; supersilire, verhu ṡkozhiti, gori ṡkozhiti; transilire, preṡkozhiti, zhes, ali v'prég ṡkozhiti
Svetokriški
skočiti -im dov. skočiti: Hilarion ſapovei enimu lintvornu, de ima ſam od ſebe veno gorezho garmado skozhit nedol. ǀ de bi imela v'eno gorezho pezh sKozhit nedol. KaKor S. Ludovina ǀ Sakaj neskozhesh +2. ed. veno gorezho pezh ǀ kadar je letu njegou pſs vidil skozhi 3. ed. v'vodo inu popade saguant Gospuda ſvuiga, ter shnim vun ſplava ǀ prezei sa nym v'vodo ſkozhi 3. ed. ǀ kar sdaizi shiu, inu frishin gori skozî 3. ed. ǀ leti povableni ſe ſilnu prestrashjo, od mise skozhjo 3. mn. ǀ Gospud aku hozhete di bi jest verùjela de mene lubite, spodbodite vaſhiga lepiga kojna, inu skozhite vel. 2. mn. v'vodo ǀ po nozhi je vezhkrat s'postele skozhil del. ed. m ǀ je bil v'en vreli kotu s'kozhu del. ed. m ǀ ena oſtudna Krota je nij s'ust skozhila del. ed. ž ǀ Hippo ena ajdouſka dekilza rajshi je bila v'morje ſkozhila del. ed. ž, kakor de bi bila zholnarjom pervolila, kateri ſo hoteli shnio nezhiſtot tribat ǀ raishi ſo v' vodo skozhili del. mn. m
Celotno geslo Megiser
skočiti dovršni glagol
Število zadetkov: 27