Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
ah medmet
1. pogosto v zvezi z nagovorom izraža duševno trpljenje, zlasti žalost, obup; SODOBNA USTREZNICA: oh, joj
1.1 v zvezi z (retoričnim) vprašanjem izraža pretresenost, obžalovanje zaradi možnega
1.2 v zvezah z gorje, jo, ve, koga/česa, komu izraža grožnjo, svarilo ali obžalovanje
2. izraža čustveno prizadetost
2.1 zaskrbljenost, strah; SODOBNA USTREZNICA: joj
2.2 pogosto v zvezi z nagovorom in vprašanjem stisko, napetost, negotovost; SODOBNA USTREZNICA: joj
2.3 kesanje, obžalovanje; SODOBNA USTREZNICA: oh, joj
2.4 sočutje; SODOBNA USTREZNICA: oh
2.4.1 pogosto v zvezi z nagovorom izraža ponižnost, skromnost; SODOBNA USTREZNICA: oh
3. izraža neprijetno spoznanje, večkrat povezano z razočaranjem; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah
4. pogosto v zvezi z nagovorom in/ali vprašanjem izraža začudenje, večkrat povezano z ogorčenjem, razočaranjem; SODOBNA USTREZNICA: o, oh
5. v zvezi z nagovorom izraža nasprotovanje, zavrnitev; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah
5.1 v zvezi z nagovorom in (navadno) z (retoričnim) vprašanjem izraža nasprotovanje navedeni možnosti in hkrati pritrjevanje nasprotni; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah
6. izraža zavrnitev, nejevoljo; SODOBNA USTREZNICA: ah
7. izraža zadovoljstvo, navdušenje, veselje; SODOBNA USTREZNICA: ah, o
8. v zvezi z nagovorom izraža spoštovanje, hvaležnost; SODOBNA USTREZNICA: ah
9. navadno v zvezi z nagovorom izraža prošnjo, željo, hotenje; SODOBNA USTREZNICA: o
9.1 izraža močno željo, hrepenenje po čem; SODOBNA USTREZNICA: ah, oh
10. v zvezi z nagovorom izraža podkrepitev trditve, mnenja; SODOBNA USTREZNICA: o, oh
FREKVENCA: 227 pojavitev v 16 delih
Svetokriški
bežati -im nedov. bežati: ſe prestrashjo, inu bejshati nedol. sazhnejo ǀ je mogal bejshat nedol. gologlau ǀ nikar ga neperſilite s'Cerkvi beishat nedol. ǀ v'AEgijpt je imela beshati nedol. ǀ s'hishe beshat nedol. ſe pofliſsajo ǀ is nashe lepe, shlahtne Europe v' Turzhio beishish 2. ed. ǀ sakaj beshish 2. ed. od mene ǀ fliſsik bijshish 2. ed., inu s'kushnauam tiga Satana ſe ſuper postovish ǀ sakaj pred kazho bijsish 2. ed. ǀ ona bejshi 3. ed. od nyh ǀ od G: Buga ſe lozhi, inu beshij 3. ed. ǀ ta divia vſtekla ſverina ſe preſtrashi, ter bishi 3. ed. v' ſvoje jame ſe skriti ǀ byshy 3. ed. prozh, ſe skrje ǀ kadar byshij 3. ed. v' Egypt ǀ inu bijshij 3. ed. prozh ǀ is rok meni beshi 3. ed. ǀ bejshi vel. 2. ed. tedaj is ſvejtà, dokler tebe, inu tigà kateri tebe lubio tulikajn ludje ſaurashio ǀ Vſtani gori, inu vsami tu Detetce, inu njegovo Mater, inu béshi vel. 2. ed. v'Egyptausko Deshelo ǀ Arſeni beyshi vel. 2. ed. od takorshnih, nikar yh neposhlushai, inu nebugai ǀ beſchij vel. 2. ed. od hudiga tovarshtva ǀ tedaj tudi my videozh, de kuga ſe perblishuje byshimo vel. 1. mn. od tiga smersliga greha v' to garko deshelo lubesni ǀ kam bosh bejshal del. ed. m pred Bugam ǀ Iacob je bejshal del. ed. m tu hudu tovarstvu tiga hudobniga brata Esaua ǀ vſa sverina is gosdou je v'druge deshele bejshala del. ed. ž ǀ Katera je beshala del. ed. ž pred Ceſarjem Diocletianam ǀ vſy ſte s' meſt beyshali del. mn. m v' puszhave ǀ ſo bijshali del. mn. m ti ſaurashniki ǀ Vſy ſo bishali del. mn. m ǀ inu cilu kazhe ſò is deshele bejshale del. mn. ž
Celotno geslo eSSKJ16
časi prislov
1. izraža manjše število ponovitev ali ponavljanje v nedoločenih časovnih presledkih; SODOBNA USTREZNICA: včasih
1.1 v zvezi časi – časi izraža zapovrstnost povedanega pri menjavanju, izmenjavanju; SODOBNA USTREZNICA: včasih – včasih, kdàj – kdàj
1.2 izraža, da je povedano v zapovrstnosti dogajanja na začetku; SODOBNA USTREZNICA: najprej
2. izraža ne natančno določen čas, v katerem se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: kdàj, nekoč
3. na nekaterih mestih; SODOBNA USTREZNICA: ponekod
FREKVENCA: 227 pojavitev v 26 delih
Svetokriški
črn -a prid. črn: hitrej en ſamuriz bi beu ratal, kateri, od nature je zhern im. ed. m ǀ Nej ta zherni im. ed. m dol. hudizh urshoh ǀ ta zhernij im. ed. m dol. hudizh supet ſe kaſse ǀ tvoja lepa, bella zartana koſa, bo tarda, inu zherna im. ed. ž ratala ǀ takorshnu zhernu im. ed. s terdu meſſu od mise skozhi ǀ pershje glavo tiga beliga oſlizha na truplu tiga zherniga rod. ed. m ǀ kotli, kateri ſo s'te zherne rod. ed. ž kotlovine ǀ ony vezhkrat en gard zhern tož. ed. m shivot s'lepem slatem shtukam pokriejo ǀ Ta kateri ima zherno tož. ed. ž dusho ǀ ima ſe ſkriti v' to zherno tož. ed. ž ſemlo ǀ zhernu tož. ed. s tardu meſſu, kakor kuinsku meſſu predaieio sa dobru ǀ je dusha tvoiga Ozheta, tvoie Mattere etc. Katera v' zhernim mest. ed. m guanti te shaloſti je oblezhena ǀ ti ſi dosehmal v'tej zherni mest. ed. ž ſemli prebival ǀ ta sapuſhena semla s'zhernom or. ed. m oblahom te shalosti je pokrita ǀ Zirku s' zhernim or. ed. m/s pokrita ǀ dua velika zherna im. dv. m pſsa planio k'temu martvimu truplu ǀ de ſupet zherni im. mn. m oblaki s' morja sò shli gor ǀ perleti kakor liſtja, inu trave zhernih rod. mn. orlou ǀ nej zhernyh rod. mn. oblakou te neſtonovitnoſti ǀ sagledali te zherne tož. mn. m orle ǀ vſe farbe zherne tož. mn. ž rataio ǀ vezhkrat ſò sakrite s'zhernimy or. mn. oblaki
Celotno geslo eSSKJ16
dalje1 (dajle, dale, dalje, djale, dejle) primernik prislova
1. izraža daljše trajanje dejanja, stanja; SODOBNA USTREZNICA: dalj, dlje
2. z nikalnico izraža prenehanje trajanja dejanja, stanja; SODOBNA USTREZNICA: več
3. izraža večjo oddaljenost, razdaljo; SODOBNA USTREZNICA: dlje, dalj
4. izraža nadaljevanje prejšnjega dogajanja, stanja; SODOBNA USTREZNICA: naprej
4.1 izraža stopnjevanje stanja, dejanja
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Celotno geslo eSSKJ16
dejati se1 dejem se/dem* se (djati se, dijati se°) dovršni glagol
1. kdo; (pod kaj) izraža, da osebek pride v tak odnos do česa, da mora upoštevati njegovo veljavo; SODOBNA USTREZNICA: podrediti se
2. kdo; s prisl. določilom kraja izraža, da osebek s hojo, premikanjem naredi, da kaj neha ali začne biti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: oditi, odpraviti se
3. v zvezah z blizu, bliže, kdo; h komu priti bližje komu; SODOBNA USTREZNICA: približati se
FREKVENCA: 14 pojavitev v 4 delih
FRAZEOLOGIJA: dejati se pod postavo, (ne vedeti,) kam se dejati
Celotno geslo eSSKJ16
dol1 -u/-a (dul) samostalnik moškega spola
nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini; SODOBNA USTREZNICA: dolina
FREKVENCA: 58 pojavitev v 21 delih
FRAZEOLOGIJA: hoditi po dolu sence smrti/temnem dolu, solzni/revni dol
Svetokriški
drev -a m 1. drevo: Viſſok dreu im. ed. ie bil Eua ǀ En takorshen dober drev im. ed. je vaſh Syn Gothard ǀ Oh ſrezhnu driv im. ed. S. Krisha ǀ Nezh nepomaga veje tiga dreva rod. ed. odſekat ǀ ſama ſeniza tiga ſvetiga Dreva rod. ed. je osdravila vſe bolnike od nyh ner hushi, inu neuarnishi bolesni ǀ jo nebom perglihal ni meſtam, ni shpeglom, ni zitronskimu drevu daj. ed., ni ojliki ǀ hudizh nej bil tebi rekal h'taistimu prepovedanimu drevu daj. ed. pojti ǀ Drugi ſo perglihani Spikanardi … Drugi Cetronavimu drev daj. ed. ǀ je tekla ſe skriti pod en figavu dreu tož. ed. ǀ en ſpomin tiga S. Krisha je bil poſtavil v' Paradish, namrezh Drev tož. ed. tiga lebna v' ſrédi Paradisha ǀ zhlovek na semli, je raunu kakor roſsa na drevu mest. ed. ǀ Duej sheni blisu tiga meſta Bomberg pod enem drevam or. ed. ſò ſijdele ǀ je tega tudi zieral s' drevam or. ed. tiga shivejna ǀ pod figavom drevom or. ed. ǀ je sagrejen s'drevam or. ed. S: Chrisha ǀ ſta bila dua dreva im. dv. ǀ en potok je ſagreien s'kamenjam, s'shaganzamy, s'drevamy or. mn. 2. jambor: ſlabi zhlonizhi, pres dreva rod. ed. te pokure, pres veſla te molitve Samostalnik → drevo se je v goriš. govoru maskuliniziral v drev.
Prekmurski
drevéšni -a -o prid. drevesen: je pa pod drevešnimi korénami skriti AI 1878, 10
Pleteršnik
dúplọ, n. die Höhlung, Cig. (T.); die Baumhöhle, Cig., Rib.-Mik., Št., Gor.; drugi ptiči so po duplih skriti, Zv.; — die Erd- oder Felsenhöhle, C.; d. v pečevju, Dict.; — das Aschenloch unter dem Herde, Mariborska ok.-C.
Vorenc
duplo s, F6, antrum, jama, luknîa, berlog, duplu v'pezhovjei; cava, duplu kir tyze gnèṡda délajo; in foraminibus petrae, v'pezhovjei, v'duplah, v'ṡhkalah; latebricola, -ae, kateri v'duplah prebiva; latibulum, -li, duplu, berlog, ena velika jama, ali luknîa, kamer ſe more eden ṡkriti, ali ṡaleiſti; specus, vel spelaeum, -lei, enu duplu, ali jama, ṡvirinṡka jama, ena votlina
Svetokriški
gostarija -e ž gostija: uſak lubi dan je goſtarja tož. ed. dershal ǀ de bi popolnoma per tej goſtary mest. ed. ſe mogal naſſitit ǀ vſe goſtarie, inu vezherie ſe imaio skriti pred goſtario or. ed. Ceſſaria Auguſta ǀ vſe prasnike s'goſtario or. ed., inu jegro doparnashate ǀ vſe goſtarie im. mn., inu vezherie ſe imaio skriti pred goſtario Ceſſaria Auguſta ǀ lete Chriſtuſaue goſtorie im. mn. ſò bile veliku zhudnishi, inu shlahtnishi, kakor Ceſſaria Auguſta ǀ imaio hualit, inu govorit od goſtary rod. mn. Krajla Demetriuſa ǀ tem Chriſtuſavem goſtariem daj. mn. vſe druge goſtarie ſe imaio perklonit ǀ ſgoſtarijam daj. mn., quartam, pleſſu, pyanſtvi, lebingom, shpaſſom … ſo slavu dali ǀ Lacedemonski krajl, je bil sapovedal ene velike goſtarie tož. mn. perpravit ǀ vſij h'prasnikam perpraulaio goſtarje tož. mn. ǀ ſò ene velike gòſtarje tož. mn. perpraulali ǀ Nej reſnize v'goſtariah mest. mn., ſakaj Aſſuerus je bil povabil Amana v'goſtie, ter ga je bil puſtil na gauge obeſit ← star. nem. Gasterei ‛gostija, pojedina’
Vorenc
gvišen prid., F23, armelausia, enu gviſhnu oblazhilu; axioma, poglaviti navúk, enu gmain, inu vekſhi deil gorivṡètu govorjenîe, ali gviſhnu rezhenîe; certus, -a, -um, gviſhin, gotou; clima, -tis, lufft, en velik preſtor, ali en gviſhen deil Neba; effata templa, Cerque s'enimi gviſhnimi inu ſuſebnimi beſſédami ṡhegnane; febres statae, marṡlize, katere ob enim gviſnim zhaſſi ali vri pridejo; hyn, ena gviſhna mèra. Ezech:14; indubitabilis, -le, nezviblajozh, gviſhen; indubitatus, -a, -um, gviſhen, nezviblajozhi de bi timu takú ne bilú; manifestarius, -a, -um, ena gviſhna, inu ozhitna reizh, katera ſe ne more ṡkriti; moratorius, -a, -um, ṡaṡhihranîe plazhila v'enim gviſhnim zhaſſu eniga perpuṡzheniga odlaṡhka; pax explorata, en gviſhen, inu ṡaṡhihran myr; pectora certa, gviſhen inu obſtojezh; perfidelis, cilú ṡveiſt, inu gviſhen; perspicuus, -a, -um, ozhitin, inu gviſhin; ratus, -a, -um, poterjen, gotou, gviſhin, [poznejši pripis:] fermato, approvato, confermato, constante; repromiſsio, gviſhna obluba, obluba na poroṡhtvu; sacoma, -matis, ena gviſhna mèra, ali vaga; scachia, -ae, gviſhna ygra, ṡhkak; sincecerus, -a, -um, zhiſt, rèdlih, gviſhin, pravizhniga ſerzá; stati reditus, gviſhni perhodki; status, -a, -um, ſtánovit, gviſhin, poſtavlen de ne pade
Svetokriški
iti grem dvovid. iti: sapovej de bi imeli jet nedol. gledat ǀ jest ſe od vaſs lozhim, inu v'Nebu grem 1. ed. ǀ pod drugiga Firshta gresh 2. ed. prebivat ǀ kam grèsh 2. ed. ò Abraam ǀ potle gre 3. ed. sa pomozh ga proſsit ǀ S: Ierni grè 3. ed. v'Armenio ǀ Nej gré 3. ed. sdaj en bushiz dua vineria enimu bogatimu shenkat ǀ en mernik shita ym poslu negrè +3. ed. ǀ nikuli desh negre +3. ed. ǀ ta nar manshi neperloshnost ga sadarshi de nagrè +3. ed. k'S. Mashi ǀ tergre +3. ed. ſa nje shtimo ven borsht ǀ inu vſem hudu grède 3. ed., dokler ta kuga po desheli ludy morj ǀ leta dua Jogra greſta 3. dv. sa Chriſtuſam ǀ s'pravo andohtio, inu pohleunostio gremo 1. mn. v'Cerku ǀ My negremo +1. mn. molit, ampak sfazat, marmrat, inu druge ſodit, inu opraulat ǀ po kai greſte 2. mn. v Cerku ǀ Vy grèſte 2. mn. v'Cerku vno, inu letu gledat ǀ sa ſledno majhino rejzh greste 2. mn. toshit ǀ vſtanete, greshte 2. mn. v' Zerku, ter v' vashim ſerzi taiſte greshne della premislujete ǀ ty domazhi gredo 3. mn. v'kambro gledat ǀ eden h' meni v'vaſs hodi, kadar mati gredo 3. mn. pozhjvat ǀ prezej gredò 3. mn. gledat, kaj sheli, inu proſsi ǀ beſſede negredò +3. mn. v' uſta, inu v' garlu, ampak noter v' uſheſſa ǀ nikatiri cillu obenkrat k' S. Maſhi nagredò +3. mn. ǀ na tihijm vun je s'njo shal del. ed. m ǀ sdaizi je shal del. ed. m tiakai ſe skriti ǀ je shel del. ed. m ſam gledat ǀ je bil shall del. ed. m v' tajſto kapello molit ǀ hudizh je bil mene omotil, de ſam kjekaj shla del. ed. ž ǀ de bishila +del. ed. ž Iesuſa proſsit ǀ en dan cellu meſtu je s' proceſſio shlu del. ed. s v' to Boshjo vesho ǀ eno nouo streho ſi pustiti s'sydat, de bi blagu poslu neshlu +del. ed. s ǀ tudi ta dua ſta sapuſtila ſvoj zholn, inu Ozheta, ter ſta sa Chriſtuſam shla del. dv. m ǀ prezei ſo shli del. mn. m v' Tempel Boga Mars sahualit ǀ raijshi ſo shlij del. mn. m vun na nijve orat, koppati, ſe trudit ǀ s' pravo andohtio shly del. mn. m obyskati tiga dobrutliviga, inu lubesniviga Ieſuſa ǀ Israelske shene ſo njemu nepruti shle del. mn. ž s'zittrami, s' goſli an iti 1. tikati se, zadevati: Raymundus meneozh, de njega an gre 3. ed. ǀ kar an gre 3. ed. teh poſvejtnih, inu teleſſnih rezhy ǀ kadar je anshlu te dushe, inu Isvelizhajna je bil ſlep … kadar pak je anshlu del. ed. s teleſsa, je bil pameten je dobru videl, inu ſposnal 2. biti mar: kaj nam an grè 3. ed. ta hudobni, neverni folk ǀ kaj mene an gredo 3. mn. drugi ludje jeſt skerbim ſam ſabe, inu sa mojo hisho gori iti potrošiti se: Ceſar Otto je tulikajn ludy redil, de vſak teden taushent preshizhu, stu volu, taushent ſtariu phſenize, inu duajſeti Sodu vina je gori shlu del. ed. s iti za iti za: da bi tebi ſa glauo nashlu +del. ed. s Zapis grède je verjetno križanec med gre in pojde, ki se pojavi 3 vrstice višje; → greti2. Zveza an iti je delno prevzeta, delno kalkirana po nem. angehen ‛tikati se, zadevati’; prim. pri Kastelec-Vorencu antizhe, angrè ‛attinet’, mene angrè ‛me concernit’, kai tebe angrè, kai je tebi mari ‛quid ad te?’; → tikati, → vzeti.
Svetokriški
jama -e ž jama: gori hozhem vſtati s'te jame rod. ed. te nezhistosti ǀ najde jagnata bliſu ſvoje jame rod. ed. ǀ Vy pak ſte jo ſturili k' eni Rasbojnski jami daj. ed. ǀ mojmu blishnimu ſim ushe jamo tož. ed. perpravil ǀ Inu ta Kateri jamo tož. ed. drugem Koppa ſam noter pade ǀ vaſs blishni je v'jamo tož. ed. tiga bushtva padil ǀ je perſilena ſe udrejti v'tajſto globako iamo tož. ed. ǀ Iob je molil na gnoiu, Daniel pak v'jami mest. ed. teh levou ǀ Danjel nej bil od levu v'tei Babilonski iami mest. ed. reſtargan ǀ teh mertvih jame im. mn. ſe ſo odperle ǀ ta divia, inu vſtekla ſverina pride is ſvojh jam rod. mn. ǀ ſo gori vſtali, inu ſo naprej shli is jamm rod. mn. ǀ v' paklenske jame tož. mn. ſe tekli ſe skriti ǀ Vidili ſo te lazhne inu poshresh leve, inu medvede … iame tož. mn. polne kazh ǀ v'ſuojh blatnih iamah mest. mn. leshè ǀ de bi s'laternami fliſsik ijshali pod semlò v'iamah mest. mn. Iudje
Svetokriški
Kajus -ja m osebno lastno ime Gaj: Papesh Cajus im. ed. od S. Sebaſtiana pravi ǀ Piſhe Boronius de Ceſſar Caius im. ed. ſe je bil ſilnu mozhnu reſerdil zhes Iudje ǀ Ceſſar Cajus im. ed. Caligula je bil Rimskim Purgariom dall ǀ goſtarie, inu vezherie Krajla Aſſvera, Krajlize Kleopatre, Ceſſaria Vitelliusa, Caja rod. ed. Caligula, ſe imaio skriti 1. Sv. Gáj, papež (283–96) in mučenec 2. Gáj Júlij Cézar Kalígula, lat. Gaius Iulius Caesar Germanicus Caligula, rimski cesar (37–41)
Vorenc
kamer vez., F16, collativus, -a, -um, ſhirok, preſtran, kamer ſe more doſti ſpraviti; corbona, ena cerquena ṡhkrinîa, ṡhtok, ſhazna omara, kamer ſe offri dévajo; cumera, -ae, ṡhitna kaṡzha, korba, ṡhkrinîa kamer ſe ṡhitu ſpravla; emiſsarius, -rÿ, tudi en ſel ali pot, kateri tezhe kamer ſe poſhle; fimetum, -ti, kúp gnojá, kamer ſe gnoi ſpravla, gomila; latibulum, -li, duplo, berlog, ena velika jama, ali luknîa, kamer ſe more eden ṡkriti, ali ṡaleiſti; navale, -lis, morṡki brúd, per kraji morjá, kamer ſe ladje perveṡujejo; portus, -us, brúd, kamer ſe barke, ali ladje s'hajajo; praestega, -ae, ena maihina ſtréshiza pred eno hiſho, ali ṡhtazuno, kamer ſe ludè s'hajajo h'pomeinkom, inu k'poguvori; profugium, -ÿ, perbeiṡhanîe, meiſtu kamer ſe more beiṡhati; sentina, -ae, ſmetiṡzhe v'teh ladjah, ali kamer ſe neſnaga ſteika per eni hiſhi: tudi tú meiſtu kamer ſe ty lotri v'kupai ſhajajo: ladje pod; urnarium, -rÿ, ena poliza ali meiſtu, kamer ſe poſtavlejo piṡkri, vodene krugle, ṡhkaffi, kobli, kotli etc:
Prekmurski
korén -a in -rná m
1. koren, del rastline: ali z-ednoga korná vecs szteblovja 'zené KAJ 1870, 18; ali je pa pod drevešnimi korénami skriti [jež] AI 1878, 10
2. vznožje gore: Najszpôdnyi tál bregôv sze korén zové KAJ 1870, 146
3. osnovni del besede: Csi korén vöide z-literov t AIN 1876, 51
4. rodovni izvor: Ovo obládao je z-Judovoga plemena bodoucsi oroſzlány, korén Dávidov KŠ 1771, 775; Vu ſterom Dávidov korén, Jezus Ide z-ſvejta temnicze BKM 1789, 116
5. začetek, izvor: nevöra liki korén, vlaga i moucs vſzej grejhov KŠ 1771, 441; Ár lübézen pejnez je vſze hüdoube korén KŠ 1771, 642; Csi je prvotina ſzvéta i csi je korén ſzvéti, ſzvéte ſzo i vejke KŠ 1771, 473; naj kákſi britki korén ne podraſzté i zburka váſz KŠ 1771, 695
6. v zvezi korena-obraz korenska oblika besede: Vrêmena-rêcs je na formo gledôcs dvôje féle, kakti .. ino táksa, stere koréna-obráz brezi ik dokoncseka sztoji AIN 1876, 45
Pleteršnik
kukȃva, f. ein in Schluchten verborgener, einsamer, spärlich bewohnter Ort, Lašče-Levst. (Rok.); die Wüste, Hip.-C., Drobt.-C.; na povelje božje bodo po kukavah skriti pokoro delali, Škrinj.
Vorenc
luknja ž, F23, agina, -ae, luknîa ſa reidnik per kullih; antrum, jama, luknîa, berlog, duplu v'pezhovjei; carchesia, ẛhtriki, inu luknîe na dréivu tega jadra v'ladji, ali v'barki; cavaticus, povṡhi, kateri v'luknîah, inu v'votlim raſtejo; caverna, votlu pezhovjè, jama, luknîa, ṡvirinska jama, votle ṡhkale; cavus, -vi, et cavum, -vi, ena globoka votla luknîa; cuniculosus, -a, -um, polhen lukein; foramen, -nis, luknîa; ignifluae cavernae, luknîe, s'katerih ogîn ſhviga; inforare, ṡavertati, vertati, luknîo ſturiti; latibulum, -li, duplu, berlog, ena velika jama, ali luknîa, kamer ſe more eden ṡkriti, ali ṡaleiſti; loculamentum, -ti, ena korba, ali kai druṡiga, polna predalzu, ali lukén, de tyze notar hodio, inu gnéṡda délajo; multiforis, -re, ſylnu luknîaſt, kar doſti lukén ima; multiforus, -a, -um, s'doſti luknîami, cilú luknîaſt; naris, -ris, nares, noſne luknîe; pertusura, luknîa, perbitje. Eccl:27; podex, -cis, luknîa v'riti, ṡadniza, rit; praefurnium, -nÿ, v'pèzh tá odperta luknîa, ali ṡgurna pezhy luknîa; propinigeon, ena luknîa, s'katere plamen, ali ogîn vun ſhviga; sinus ulceris, ta luknîa, inu globokúſt eniga tura; trachae, vel trachia, te noſne luknîe ṡa dihanîe; tubus rotae, tú votlu per kolleſſi, luknîa v'peiſti
Število zadetkov: 78