Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
čeláren -rna -o prid. (ā)
nar. nenavaden, skrivnosten, čuden: imel sem mešan, čelaren občutek; čelarna prikazen
// nar. vzhodno zvijačen, varljiv: čelarni svet
Pravopis
demóničen -čna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́) demonski: ~ vpliv; poud. ~ značaj |skrivnosten, usoden|
demónično -ega s, pojm. (ọ́) poud. odkriti nekaj ~ega v njej |skrivnostnega, usodnega|
demóničnost -i ž, pojm. (ọ́)
SSKJ²
enigmátičen -čna -o prid. (á)
knjiž. skrivnosten, nenavaden: kakšno stališče je zavzel on v tem čudnem in enigmatičnem sporu
Pravopis
enigmátičen -čna -o; bolj ~ (á) neobč. skrivnosten, nenavaden
enigmátičnost -i ž, pojm. (á) neobč. skrivnostnost, nenavadnost
SSKJ²
fragmentácija -e ž (á)
1. pojav, obstoj posameznih delov, fragmentov: na videz neurejena fragmentacija daje njegovim pesmim skrivnosten značaj
2. delitev, razpad na manjše, po značilnostih podobne enote kake prej homogene celote: večja fragmentacija medijev je sprožila zavzet boj za pozornost občinstva
Jezikovna
Kdaj uporabiti »simbolno« in kdaj »simbolično«?

V zadnjih letih sem opazil, da v medijih nihče več ne uporablja izraza "simbolično", povsod slišimo samo še "simbolno" – tudi na javni RTV, kar me zelo moti. Po mojem prepričanju je precej večkrat smiselna uporaba simbolično, saj se simbolno nanaša zgolj na simbol (sveča, sidro, srce..). Zato mislim, da je pravilno: simbolično dejanje, simbolična slika, simbolično darilo ipd.. Kaj menite vi?

SSKJ²
misteriózen -zna -o prid. (ọ̑)
knjiž. skrivnosten, nedoumljiv: ta vprašanja so zanj misteriozna / misteriozna izginitev; misteriozna osebnost
Pravopis
misteriózen -zna -o [ijo]; -ejši -a -e (ọ̑; ọ̑) ~ pojav skrivnosten, nedoumljiv
misterióznost -i [ijo] ž, pojm. (ọ̑) skrivnostnost, nedoumljivost
SSKJ²
místičen -čna -o prid. (í)
1. nanašajoč se na mistiko: mistična zamaknjenost; mistično doživljanje / mistični spisi
2. skrivnosten, nedoumljiv: mistični obredi; ekspr. popadel ga je pravi mistični strah; mistična moč slike / mistično število petdeset / mistični mrak cerkve; sobo razsvetljuje mistična svetloba
Pleteršnik
místičən, -čna, adj. skrivnosten, mystisch, Cig., Jan., Cig. (T.).
Celotno geslo Etimološki
místika -e ž
SSKJ²
modrijánka -e ž (ȃ)
ženska, ki premišlja, razglablja o splošnih življenjskih vprašanjih: tej modrijanki se dogodek ni zdel nič skrivnosten; stara modrijanka
SSKJ²
nèdoúmen -mna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū)
knjiž. nedoumljiv: nedoumne besede, misli / nedoumno sovraštvo, veselje
    nèdoúmno prisl.:
    nedoumno skrivnosten pojav
Pravopis
nèdoúmno nač. prisl. (ȅú) nedoumljivo: ~ skrivnosten pojav
SSKJ²
nèodgonetljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
star. nerazrešljiv, nedoumljiv: smisel njegovih besed je bil neodgonetljiv; neodgonetljive stvari
// skrivnosten, nenavaden: srečala sta se v neodgonetljivih okoliščinah; neodgonetljive sile
SSKJ²
nèpredírnost -i ž (ȅ-ī)
nav. ekspr. lastnost, značilnost nepredirnega: nepredirnost megle jih je zelo ovirala / obraz, skrivnosten v svoji nepredirnosti
SSKJ²
nèrazgonéten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
zastar. skrivnosten, nenavaden: njegovo nerazgonetno življenje / nerazgonetne uganke nerešljive, nerazrešljive
SSKJ²
nèzêmeljski tudi nèzémeljski -a -o [nezeməljski] prid. (ȅ-ē; ȅ-ẹ̑)
ekspr. ki učinkuje nestvarno, zelo nežno: nezemeljski obraz / skrivnosten in nezemeljski prizor
// ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nezemeljska dobrota, lepota, ljubezen
SSKJ²
odtének -nka m (ẹ̑)
1. vsaka od različnih barv iste barvne osnove: dobro ločiti odtenke; barva je spremenila odtenek; rožnati odtenki; odtenek rumene barve; modra barva raznih odtenkov, v več odtenkih; rjavi lasje z bakrenim odtenkom / barvni odtenek / ekspr. letos so moderni svetli odtenki svetle barve; stene v temnih odtenkih temnih barvah
2. vsak od različnih čutno zaznavnih pojavov iste vrste: zvočni odtenki; odtenek glasu; odtenki svetlobe; vonj ima več odtenkov / med lepim in grdim je veliko odtenkov
3. navadno s prilastkom zelo majhna sestavina kakega čutno zaznavnega pojava, ki izraža, nakazuje kako čustvo, razpoloženje: strogosti je bil primešan odtenek žalosti; gledati koga z odtenkom spoštovanja; odtenek nejevolje, ravnodušnosti, užaljenosti v glasu
4. vsaka od nebistvenih različnih oblik kakega pojava: obvladati vse odtenke jezika; beseda je dobila nov pomenski, stilni odtenek / politični odtenki v stranki
// zelo majhna sestavina, značilnost česa: v prevodu so se ohranili tudi vsi odtenki izvirnika; v drugem delu vaje se je dirigent posvetil odtenkom; njegova zadnja zgodba ima neke nove odtenke
5. ekspr. vrsta, sorta: tam se zbirajo begunci vseh odtenkov
6. nav. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi za odtenek izraža zelo majhno stopnjo: za odtenek manj bel; niti za odtenek ni boljši / biti za odtenek za drugimi sošolci
// v zvezi do odtenka izraža zelo veliko stopnjo: otrok jo razume do odtenka natančno / gnati stvar do zadnjega odtenka; rahločutna do skrajnih odtenkov
● to je dalo dogodku skrivnosten odtenek prizvok
SSKJ²
okúlten -tna -o prid. (ȗ)
1. knjiž. neviden2, skriven: okultni vzroki
♦ med. okultna krvavitev krvavitev, ki je ugotovljiva le z laboratorijsko preiskavo, prikrita krvavitev
// skrivnosten, nerazumljiv: nastopa kot okultni modrec; okultni pojavi
2. okultističen: okultne skrivnosti / okultne vede / okultna psihologija parapsihologija
Število zadetkov: 54