Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
bôbek -bka m (ō) 
  1. 1. manjšalnica od bob 1—2: v stroku je bilo nekaj drobnih bobkov
    ●     ekspr. dober je domèk, čeprav ga je za en sam bobèk dom je človeku drag, koristen, če je še tako majhen, skromen
  2. 2. nav. mn. okrogel, trd iztrebek: kozji, ovčji bobki
SSKJ
detajlíranje -a s (ȋ) glagolnik od detajlirati: kljub detajliranju dogodka je bil učinek skromen, neizrazit / ko je izdelal vse skice, je bilo potrebno še detajliranje
SSKJ
dómek -mka m (ọ̑) ekspr. manjšalnica od dom: ima nekaj krp zemlje in majhen domek; lesen, reven domek
● ekspr. dober je domèk, čeprav ga je za en sam bobèk dom je človeku drag, koristen, če je še tako majhen, skromen
SSKJ
inventár -ja m (ā) 
  1. 1. premični predmeti, oprema, ki se uporablja pri opravljanju določene dejavnosti, zlasti podjetja ali ustanove: dopolniti, nadomestiti, popisati inventar; obraba inventarja / pisarniški, šolski inventar; drobni inventar potrošni predmeti
    // seznam teh predmetov: delati, narediti inventar; vpisati v inventar
  2. 2. knjiž., s prilastkom skupek stvari, ki sestavljajo zaokroženo enoto: pečo prištevajo v starejši oblačilni inventar; novo gradivo dobro dopolnjuje inventar pisateljeve korespondence
    // izrazna sredstva umetniškega ustvarjanja: pisateljev besedni inventar; skromen ljudski pesniški inventar
    ♦     agr. mrtvi orodje, stroji, živi inventar domače živali kmetijske enote, zlasti živina; ekon. amortizacija inventarja
SSKJ
kólikšen -šna -o zaim. (ọ̄) 
  1. 1. izraža vprašanje po velikosti: kolikšen bo dobiček / v vezniški rabi ni jasno, v kolikšni meri načrt ustreza potrebam
  2. 2. ekspr. izraža veliko mero ali stopnjo: kolikšen trud za tako skromen uspeh
SSKJ
mŕšav -a -o prid. (ŕ) 
  1. 1. zelo suh, zelo shujšan: voz je vlekel star, mršav konj; ekspr. mršava ženska
  2. 2. publ. skromen, nezadosten: mršavi podatki, rezultati / mršavi obedi
SSKJ
nadoméstek -tka m (ẹ̑) navadno s prilastkom izdelek, snov, ki prevzame, ima funkcijo česa pristnega, prvotnejšega, boljšega: sintetični nadomestek / nadomestek za surovine / kavni nadomestek pražena zrna ječmena, rži
♦ ekon. denarni nadomestek kar prevzame, ima funkcijo plačilnega sredstva, a ni splošno veljavno plačilno sredstvo in merilo vrednosti; denar, katerega dejanska snovna vrednost ne ustreza njegovi nominalni vrednosti
// nav. ekspr. nadomestilo: prevod je navadno le skromen nadomestek originala / dati kaj za nadomestek / izplačati nadomestek
SSKJ
nèugléden -dna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) nav. ekspr. ki ni ugleden: prebiral je povečini dela neuglednih pisateljev / spoznal je, da si je izbral precej neugleden poklic
// publ. skromen, preprost: stanuje v nizki, neugledni hiši / neugledna mestna četrt zanemarjena, neurejena
SSKJ
odlikováti -újem dov. in nedov. (á ȗ) 
  1. 1. izraziti priznanje za državljanske, vojaške zasluge: odlikovati organizacijo; odlikovati vojaka / odlikovati z redom dela
  2. 2. nedov., star. izkazovati naklonjenost, dajati prednost: všeč mu je bilo, da ga gospodar odlikuje pred vsemi / eno sestro so odlikovali, drugo pa prezirali
  3. 3. nedov., knjiž. biti, obstajati pri čem kot pozitivna lastnost, značilnost: njegove pesmi odlikuje velika izrazna moč; odlikuje ga velika skromnost je zelo skromen; odlikovala jo je spretnost v vezenju bila je spretna
    // odlikovali so jo lepi lasje imela je lepe lase
    odlikováti se nedov.  
    1. 1. knjiž. biti boljši, imeti večje uspehe kot drugi: odlikovati se med pevci / odlikovati se po lepoti, znanju
      // dov. pokazati veliko sposobnost, požrtvovalnost: odlikovati se pri tekmovanju, v boju / pri maturi se je najbolj odlikoval v matematiki
    2. 2. zastar. razlikovati se: v čem se prejšnja uprava odlikuje od nove / vzorec se ostro odlikuje od podlage odraža
    odlikován -a -o: biti odlikovan za zasluge; biti odlikovan z medaljo za hrabrost
SSKJ
omejíti -ím dov., oméjil (ī í) 
  1. 1. določiti, označiti mejo česa: omejiti igrišče s črto / težko je časovno omejiti ta pojav
  2. 2. narediti, povzročiti, da kaj ne preseže določene meje, stopnje: ta mehanizem omeji hitrost dvigala / ekspr. omejiti izgube na minimum
  3. 3. določiti, predpisati najvišjo ali najnižjo mejo česa: omejiti hitrost avtomobilom; omejiti višino kredita / omejiti vojaško obveznost na dve leti / omejiti navzdol, navzgor
  4. 4. narediti, povzročiti, da postane kaj manjše
    1. a) glede na količino, število: tovarne so omejile proizvodnjo; omejiti stroške za polovico / kajenje je moral omejiti / omejiti rojstva / pouk nemščine so omejili v korist angleščine
    2. b) glede na možni razpon: omejiti vlogo, vpliv koga; s tem smo si omejili možnosti za boljši uspeh
    3. c) glede na obseg, področje: z regulacijami omejiti poplave / omejiti komu delovanje
      // preprečiti širjenje kakega pojava: omejiti požar, upor
      // narediti, povzročiti, da velja kaj v manjši meri, obsegu: omejiti prvotno izjavo, obljubo
  5. 5. narediti, da kako dejanje, dejavnost obsega samo to, kar nakazuje določilo: svoja raziskovanja je omejil na alge / potovanja je omejil na Jugoslavijo / razprave ne smemo omejiti na posamezne odbore; omejiti se na najpomembnejše / polemika se je omejila na gledališko umetnost
  6. 6. narediti, povzročiti, da kdo nima česa v polni meri: omejiti pravice / omejiti pooblastilo, prepoved / omejiti koga pri hrani; omejiti se v jedi
    ●     publ. realizem je treba omejiti od naturalizma ločiti, razmejiti
    omejíti se publ.  pokazati, izraziti odklonilno stališče do česa, nepovezanost s čim: člani so se omejili od predsednikove izjave; javno se omejiti
    omejèn -êna -o 
    1. 1. deležnik od omejiti: imeti omejen delovni čas; požar je bil hitro omejen; hitrost je omejena; število udeležencev je omejeno; pojav je časovno omejen / z visokimi gorami omejeno jezero
    2. 2. publ. majhen, skromen: akcija je imela omejen učinek; imeti omejene možnosti za uspeh; razpolagati z omejenimi sredstvi
    3. 3. ki ni sposoben hitro dojemati, prodorno misliti: bil je dober, ampak omejen človek / duševno, nazorsko omejen / ekspr. ljudje omejene pameti
      // ki ne vsebuje, izraža sposobnosti za tako dojemanje, mišljenje: omejen obraz / omejena izjava; tako ravnanje se mi zdi omejeno
      ♦       geom. na obeh straneh omejena črta; z ravnimi ploskvami omejeno telo; jur. omejeno jamstvo jamstvo, ki sega le do določene vsote ali je vezano le na določeno premoženje; družba z omejenim jamstvom v kapitalistični ekonomiki družba, pri kateri jamčijo družabniki le s svojim deležem; mat. omejena množica množica, ki ne sega čez vse meje; omejeno zaporedje zaporedje, ki ima spodnjo in zgornjo mejo; šol. omejeni vpis številčna omejitev sprejema novih slušateljev
SSKJ
oskrômen -mna -o prid. (ó ō) zastar. skromen: oskromen človek / oskromen zaslužek / oskromna predmestna krčma
SSKJ
pohléven -vna -o prid., pohlévnejši (ẹ́ ẹ̄) 
  1. 1. ki je v odnosu do ljudi nezahteven, poslušen, skromen: pohleven človek; pohleven kot jagnje / doma je zelo pohleven
    // ki vsebuje, izraža nezahtevnost, poslušnost, skromnost: govorila je s pohlevnim glasom; pohleven pogled
  2. 2. ki človeka ne napada, mu ne povzroča težav; krotek: pohleven konj, pes / pohlevna čreda
    ●     ekspr. pohlevnih ovčic gre veliko v en hlev več mirnih, nezahtevnih ljudi lahko živi skupaj tudi v majhnem prostoru
  3. 3. ekspr. ki se pojavlja v neizraziti obliki: padati je začel pohleven dež; pohleven ogenj
  4. 4. ekspr. majhen, skromen: pohlevne hiše na koncu vasi / bil je pohlevne postave majhne, drobne
    pohlévno prisl.: pohlevno ga gleda; pohlevno vprašati
SSKJ
ponížen -žna -o prid., ponížnejši (í ī) 
  1. 1. ki podcenjuje svoj pomen, vrednost: ponižen človek; ponižni in naduti ljudje; ponižen kot jagnje
  2. 2. ki ima, kaže do ljudi podrejen odnos: od delavcev je zahteval, da so delavni in ponižni; za ženo je hotel dobiti delavno, skromno in ponižno žensko / star., kot vljudnostna fraza sluga ponižen
    ●     ekspr. bila je ponižnega srca ponižna, skromna
    // ekspr. ki vsebuje, izraža tak odnos: pripovedovala je s ponižnim glasom; gledal me je s ponižnimi očmi / moje namere so miroljubne in ponižne
  3. 3. ekspr., s širokim pomenskim obsegom majhen, skromen, preprost: to je bil le ponižen poskus sestaviti model srednjeveške jadrnice; imel je precej bušk, čeprav je bil le ponižen pretep; na koncu vasi si je postavil ponižno hišico / naše ponižne želje se gotovo ne bodo uresničile
  4. 4. ekspr. ki se pojavlja v neizraziti obliki: padal je ponižen dež; poleti se je reka spremenila v ponižen potok
    ponížno prisl.: pes je ponižno mahal z repom; prav ponižno vas prosim za pomoč; ponižno jo je vprašal, kaj lahko še stori zanjo; ponižno sklonjen
SSKJ
preprôstost -i ž (ó) lastnost, značilnost preprostega: preprostost rešitve ga je presenetila / preprostost obleke, sobe / všeč jim je bila njegova preprostost in prijaznost / v svoji preprostosti je mislil, da se bo dala stvar takoj urediti lahkovernosti, naivnosti
// redko ni sposoben naravne preprostosti naravno preprostega vedenja, govorjenja
● ekspr. bila ga je sama preprostost bil je zelo preprost, skromen
SSKJ
preskrômen -mna -o prid. (ó ō) preveč skromen: preskromen človek; biti preskromen / ekspr. preskromen uspeh / ekspr. preskromna večerja
SSKJ
priméček -čka m (ẹ̑) redko nameček: ob nakupu si je izgovoril še primeček / oče mu je plačeval hrano in stanovanje in mu dajal še skromen primeček v denarju dodatek
SSKJ
réven -vna -o prid., révnejši (ẹ́ ẹ̄) 
  1. 1. ki ima malo materialnih dobrin: reven človek; postati, biti reven; revna družina; revno prebivalstvo; reven kot cerkvena miš zelo
    // revnejši deli mesta; revne vasi
  2. 2. ki ima malo določene stvari: reven pašnik; revna in suha zemlja; revna nahajališča rude / z rudami, neustalj. na rudah revna država; izrazno reven jezik; pren. ker sem ostal doma, sem za nekaj doživetij revnejši
  3. 3. po vrednosti, količini zelo majhen: reven pridelek; revna pokojnina; revno plačilo / revna pomoč; revno čustvo, upanje
  4. 4. nav. ekspr. ki je slabe kakovosti: poslal ji je šopek revnih rož; pokrajina z revno travo / igra je precej revna
    // ki ima nepomembno vsebino: reven izgovor; revna misel / revno pismo
  5. 5. nav. ekspr. nerazkošen, skromen: revna hiša; revna obleka; revna oprema; revno kosilo
  6. 6. ekspr. vreden sočutja, pomilovanja: revna, zapuščena mati; vsa revna je obstala na pragu
  7. 7. star. slaboten, onemogel: klicala ga je z revnim glasom; bil je ves reven in shujšan; sram ga je bilo, ker ga je videla tako revnega
    révno prisl.: revno živeti; biti revno oblečen; sam.: revni in bogati
SSKJ
siromášen -šna -o prid., siromášnejši (á ā) 
  1. 1. ki ima malo materialnih dobrin: otroci siromašnih staršev; bili so siromašni / siromašnejši deli mesta
  2. 2. ki ima malo določene stvari: siromašna ruda / ta živila so siromašna z vitamini in minerali / ekspr.: duhovno siromašen človek; njegov jezik je siromašen
  3. 3. skromen, nerazkošen: živeli so v majhni, siromašni hiši; siromašna obleka / siromašno življenje
    siromášno prisl.: siromašno živeti; biti siromašno oblečen; sam.: prišli so bogati in siromašni
SSKJ
skrômen -mna -o prid., skrômnejši (ó ō) 
  1. 1. ki ne poudarja svojega pomena, vrednosti: bil je tih, skromen delavec; pravi učenjaki so skromni; delal se je skromnega, v resnici pa je bil domišljav in nadut; kljub velikemu ugledu je ostal skromen; skromna kot vijolica / kot vljudnostna fraza po mojem skromnem mnenju, prepričanju sedanja rešitev ni dobra
    // ki nima velikih potreb, zahtev, zlasti materialnih: biti, postati skromen; skromna kmečka ženska; glede hrane, pri obleki, redko v hrani je skromen; bila je tako skromna, da se ni nikoli pritoževala / ekspr.: njene skromne in ponižne želje; skromno življenje
  2. 2. ekspr. ki ima samo osnovne, nujne sestavine, lastnosti, navadno slabše kakovosti: najpomembnejše poskuse je napravil v svojem skromnem laboratoriju; postavili so mu skromen spomenik; skromna hiša; oprema je zelo skromna / v oglasih skromno sobo išče študent / živeti v skromnih razmerah
    // ki ima malo tega, kar izraža določilo: po obsegu in lepoti skromno grajsko poslopje / tehnično skromen scenarij
  3. 3. ekspr. po količini, stopnji majhen: zastavili so si razmeroma skromne cilje; radioaktivno sevanje je že v skromnih odmerkih zelo škodljivo; drama je doživela le skromen uspeh; letošnji pridelek je zelo skromen; preživljajo se s skromno očetovo pokojnino; za svoje delo je dobil le skromno plačilo; njegovo poznavanje tega problema je zelo skromno; kljub skromnemu poslušalstvu je govoril zelo zavzeto maloštevilnemu; publ. na razpolago so imeli le skromna denarna sredstva malo denarja
  4. 4. ekspr. ki vsebuje malo raznovrstnih elementov: izbira tkanin je letos zelo skromna / na mizi ga je čakala skromna večerja
    ●     evfem. hiše na koncu vasi so zelo skromnega videza slabe, revne; ekspr. najprej je prikazal skromne začetke razvoja te vede majhne, navidez nepomembne; ekspr. po dolgem iskanju je le dobil skromno službo malo pomembno, slabo plačano; ekspr. skromna kraška tla slaba, nerodovitna
    skrômno prisl.: skromno se nasmehniti, obnašati; živeli so zelo skromno; skromno opremljena soba
SSKJ
skrômnež -a m (ȏ) ekspr. skromen človek: tega skromneža povsod odrivajo
Število zadetkov: 21