Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
apartmá -ja m (ȃ) 
  1. 1. večsobno, razkošno stanovanje, zlasti v hotelu: ima eleganten apartma; najela je apartma v najboljšem hotelu
  2. 2. iron. majhno, skromno stanovanje: izvolite v moj apartma
SSKJ
askétski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na askete ali askezo: asketski človek / asketsko življenje / asketski obraz
    askétsko prisl.: živel je asketsko skromno
SSKJ
botrínja -e ž (í) 
  1. 1. gostija ob krstu: povabiti na botrinjo; biti na botrinji
    // redko jedi na tej gostiji: skromno botrinjo so kaj hitro pojedli
  2. 2. redko botrina, botrstvo
SSKJ
cínik -a m (í) 
  1. 1. ciničen človek: postal je popoln cinik; imajo ga za cinika / ekspr.: ti si cinik; ne bodi tak cinik
  2. 2. filoz. pristaš filozofske smeri po Sokratu, ki se je zavzemala za skromno in asketsko življenje; kinik: grški ciniki
SSKJ
čevljárjenje -a s (á) glagolnik od čevljariti: s čevljarjenjem se je skromno preživljal
SNB
dèskatiSSKJ -am nedov. (ə̏)
1. ukvarjati se s športom, pri katerem se stoji na jadralni deski in vozi po vodi s pomočjo vetra: Večina jadralcev na deski prebiva kar v mali mehiški vasici, kjer živijo odklopljeno, skromno življenje, saj lahko nemoteno deskajo na enem najboljših krajev na Zemlji
// ukvarjati se s športom, pri katerem se vozi po valovih z desko brez jadra: Če deskamo na valovih po južnih morjih, moramo vedeti, da nas kakšen val utegne pokopati, pa tudi morskim psom se ne moremo povsem izogniti
2. ukvarjati se s športom, pri katerem se stoji na snežni deski in vozi po snegu; bordati: naučiti se deskati na snegu; Med zimskim dopustom je šel deskat na sneg
3. pregledovati strani na svetovnem spletu; brskati, surfati: deskati po spletnem omrežju; deskati po svetovnem spletu; Uporabniki so dolžni deskati po medmrežju skrbno in previdno, saj v celoti odgovarjajo za svojo telekomunikacijsko opremo E (↑)deskà
SSKJ
doštudírati -am dov. (ȋ) končati študij: dolgo je študirala, zdaj je le doštudirala; fant je hitro doštudiral; doštudiral je pravo; doštudiral je na tehniški fakulteti / ekspr. izključili so me iz gimnazije in tako sem doštudiral nehal študirati
// preh. omogočiti komu, da konča študij: vse otroke je doštudiral s svojo skromno plačo
    doštudíran -a -o: doštudirana mladina
SSKJ
dótica -e ž (ọ́) manjšalnica od dota: dobila je le skromno dotico; ekspr. kar čedno dotico bo imela precej veliko
SNB
golíst -a in gaulist -a cit. [golíst] m, člov. (ȋ)
pristaš politike francoskega generala de Gaulla; degolistSSKJ: predsednik golistov; zaveznik golistov; Golisti so zagreti za referendum, čeprav mu javnomnenjske raziskave že napovedujejo sila skromno udeležbo E ← frc. gaulliste po francoskem generalu in predsedniku Charlesu de Gaullu (1890–1970)
SSKJ
imétje -a s (ẹ̑) 
  1. 1. premoženje: vse imetje je zapustil sinu; skromno, veliko imetje / osebno imetje / evfem. prilastil si je tuje imetje
    ♦     jur. imetje in lastnina
  2. 2. zastar. posestvo, zemljišče: kralj mu je podaril velika imetja / živel je na svojem podeželskem imetju
SSKJ
izràz -áza m (ȁ á) 
  1. 1. jezikovna enota iz glasov, besed za označevanje pojmov: kaj pomeni ta izraz? navedena izraza se rabita kot sinonima; delati, ustvarjati izraze za nove pojme; uporabljati izbrane, jasne, vsakdanje izraze; prevajalec ni našel najbolj ustreznega izraza za nemško besedo; domači, grški, tuji izrazi; knjiž. ekspresivni izrazi; grob, vulgaren, zastarel izraz / enobesedni, večbesedni izrazi; gastronomski, medicinski izrazi; to je knjižni, pesniški izraz; strokovni izrazi; zbirati izraze iz narečja / kot vljudnostna fraza pijan je bil, oprostite izrazu, kot krava
  2. 2. ed., knjiž., s prilastkom način posredovanja misli, čustev, doživljanja: pesnik izboljšuje svoj pesniški izraz; sodoben gledališki izraz; po sili umetniškega izraza ga ni še nihče prekosil; zgoščenost izraza / pesnica je našla tanek izraz za svoj čustveni svet
  3. 3. nav. ed., navadno s prilastkom videz, zunanja podoba, zlasti obraza, oči, ki kaže razpoloženje, čustva: v njenih očeh je bil nenavaden izraz; vesel izraz mu je legel na obraz; njegove oči so brez izraza; čuden, otožen izraz (obraza, na obrazu); gledati z izrazom obupanca; izraz zaničevanja in sovraštva / izraz njegovega glasu je bil tak, da so vsi jokali
    // zastar. videz, zunanja podoba sploh: po obsegu in izrazu je to skromno grajsko poslopje
  4. 4. ed., z rodilnikom to, v čemer se kaj kaže, izraža: umetnost je izraz časa; ljudske pesmi so najpristnejši izraz ljudske duše; to dejanje je izraz ljubezni; predsednikov obisk je izraz prijateljskega sodelovanja obeh držav; kot izraz hvaležnosti mu je podaril knjigo / potrtost ni ostala brez zunanjega izraza
  5. 5. nav. mn., publ., z rodilnikom kar kaže, izraža kaj: predsednika so sprejeli z izrazi prijateljstva, simpatij / kot vljudnostna fraza sprejmite izraze (globokega) sožalja, spoštovanja
  6. 6. publ., v zvezi prihajati, priti do izraza postajati, postati bolj opazen, viden, jasen: to mnenje je prišlo v referatu dobro do izraza; črni lasje pridejo ob sinji obleki posebno do izraza; slika v tem prostoru ne prihaja prav do izraza / njegovo znanje ni prišlo do izraza
    // v zvezi dobiti, najti svoj izraz izraziti se, pokazati se: razumevanje za naravo je dobilo svoj izraz v planinstvu; malodušnost je našla svoj umetniški izraz v Cankarjevih Hlapcih
    // v zvezi dati izraz izraziti: dati izraz čustvu
    ●     ekspr. dati izraza svojim čustvom, veselju sproščeno izraziti svoja čustva, veselje; ekspr. svojo vlogo je odigrala brez izraza neizrazito, medlo
    ♦     ekon. denarni izraz vrednosti blaga; lingv. mednarodni izraz beseda, zlasti grško-latinskega, angleškega izvora, ki se uporablja v mnogih drugih jezikih; izraz količine; mat. matematični izraz števila, povezana z računskimi znaki; muz. glasbeni izraz zvočna upodobitev skladateljevega doživljanja; označba za izraz izvajanja
SSKJ
izučíti -ím dov., izúčil (ī í) 
  1. 1. usposobiti koga za opravljanje določenega poklica, zlasti fizičnega: sina je izučil svoje obrti; izučiti koga za kovača / izučiti psa za lov
  2. 2. omogočiti komu, da se tako usposobi: s skromno plačo ga je izučil
  3. 3. ekspr. povzročiti, da kdo postane bolj preudaren: izkušnja, nesreča človeka izuči; to bo fanta izučilo; življenje jo je izučilo; brezoseb. izučilo ga je
  4. 4. zastar. naučiti, navaditi: v šoli so ga marsičesa izučili; jezika se je izučil iz knjig
  5. 5. zastar. raziskati, preštudirati: izučiti starinske listine
    izučíti se usposobiti se za opravljanje določenega poklica, zlasti fizičnega: izučiti se aranžerstva; izučiti se za kovača, mehanika, šiviljo; izučil se je pri znanem mojstru; izučiti se v poklicu staršev / fant se je že izučil
    izučèn -êna -o: izučen čevljar, mizar; izučena šivilja; za noben poklic ni izučena
SSKJ
kínik -a m (í) filoz. pristaš filozofske smeri po Sokratu, ki se je zavzemala za skromno in asketsko življenje: sofisti in kiniki
SSKJ
kompeténtnost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost kompetentnega: skromno je sodil tudi o svoji filozofski kompetentnosti / to presega sodnikovo kompetentnost
SSKJ
meníh tudi menìh -íha [tudi mən] m (í; ȉ í) 
  1. 1. član samostanskega, verskega reda: postati menih; živi kot menih osamljeno; skromno, preprosto
    // frančiškanski menih frančiškan
    // budistični menihi
    // rel. član starejšega samostanskega reda, ki živi ločeno od drugih ljudi: strogo življenje menihov / kartuzijanski menihi kartuzijani
    ●     star. beli menihi cistercijani
  2. 2. gastr. podolgovato pleteno pecivo iz kvašenega testa s pirhom ali jajčno lupino na enem koncu, znano na Primorskem in Notranjskem: za veliko noč je spekla menihe
SSKJ
meníški -a -o [tudi mən] prid. (ȋ) nanašajoč se na menihe: preučevati meniško življenje / meniška kuta / meniški redovi starejši samostanski redovi, ki živijo ločeno od drugih ljudi; sleči meniško obleko stopiti iz samostanskega reda
    meníško prisl.: meniško oblečen; živeti meniško osamljeno; skromno, preprosto
SSKJ
nàjsibó in najsibó in nàj si bó in naj si bó vez. (ȁ-ọ́; ọ́) knjiž.  
  1. 1. v ločnem priredju, v zvezi z najsibo, ali za vezanje stavkov ali stavčnih členov
    1. a) ki se vsebinsko izključujejo; ali: v mestu so gostovale najsibo poklicne najsibo ljubiteljske gledališke skupine / redko, s podrednim veznikom živijo skromno, najsibo da nimajo denarja, najsibo ker so varčni
    2. b) ki kažejo na možnost izbire: izvedba je brezhibna, najsibo v koncertni dvorani najsibo v operi; kupim si lesorez, najsibo holandski ali pa japonski
  2. 2. v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; čeprav: najsibo še tako spreten, tega ne zmore
    // za omejevanje: spanje, najsibo kratko, poživi človeka
SSKJ
neznáten -tna -o prid., neznátnejši (á ā) nav. ekspr.  
  1. 1. zelo majhen: vstopil je droben, neznaten človek; od daleč je bil videti še bolj neznaten; stanovali so v skromni, neznatni hiši; loči ju neznatna razdalja / za vse skupaj je plačal neznaten znesek / njegovi dohodki niso ravno neznatni so veliki
    // to je res neznatna napaka / dosegel je le neznaten uspeh; nevarnost, da bi ga kdo videl, je neznatna
  2. 2. nepomemben, malo vreden: imel je skromno, neznatno službo; za take neznatne stvari je škoda izgubljati čas
    ●     star. upam, da vas navzočnost moje neznatne osebe ne bo motila moja navzočnost
    neznátno prisl.: potres je hiše neznatno poškodoval
SSKJ
penzionístovski -a -o prid. (ȋ) pog. upokojenski: skromno penzionistovsko življenje
SSKJ
ponížen -žna -o prid., ponížnejši (í ī) 
  1. 1. ki podcenjuje svoj pomen, vrednost: ponižen človek; ponižni in naduti ljudje; ponižen kot jagnje
  2. 2. ki ima, kaže do ljudi podrejen odnos: od delavcev je zahteval, da so delavni in ponižni; za ženo je hotel dobiti delavno, skromno in ponižno žensko / star., kot vljudnostna fraza sluga ponižen
    ●     ekspr. bila je ponižnega srca ponižna, skromna
    // ekspr. ki vsebuje, izraža tak odnos: pripovedovala je s ponižnim glasom; gledal me je s ponižnimi očmi / moje namere so miroljubne in ponižne
  3. 3. ekspr., s širokim pomenskim obsegom majhen, skromen, preprost: to je bil le ponižen poskus sestaviti model srednjeveške jadrnice; imel je precej bušk, čeprav je bil le ponižen pretep; na koncu vasi si je postavil ponižno hišico / naše ponižne želje se gotovo ne bodo uresničile
  4. 4. ekspr. ki se pojavlja v neizraziti obliki: padal je ponižen dež; poleti se je reka spremenila v ponižen potok
    ponížno prisl.: pes je ponižno mahal z repom; prav ponižno vas prosim za pomoč; ponižno jo je vprašal, kaj lahko še stori zanjo; ponižno sklonjen
Število zadetkov: 29