adrenalínec -nca m (ȋ)
kdor se ukvarja z dejavnostmi, zlasti športnimi, za katere je značilno stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti: ledeni slapovi vabijo poglede adrenalincev, ki se ukvarjajo s plezanjem; kolesarske steze za družine in adrenalince
Zadetki iskanja
SSKJ²
Celotno geslo
eSSKJ
Celotno geslo
eSSKJ
bučáti bučím nedovršni glagol [bučáti]
- 1. oddajati močen, globok zvok, zlasti ob nekaterih naravnih pojavih
- 1.1. premikati se ob oddajanju takega zvoka
- 2. navadno brezosebno, ekspresivno z govorjenjem, kričanjem, premikanjem, navadno več oseb, povzročati močne, globoke zvoke, hrup
- 2.1. ekspresivno pojavljati se, izražati se kot tak zvok
- 3. navadno brezosebno zaznavati v sebi neprijeten, glasen, globok zvok, zlasti ob slabem počutju ali vznemirjenosti
- 4. ekspresivno biti prisoten, pojavljati se v veliki meri, tako da je to očitno, zaznavno
SSKJ²
čúdo1 -a stil. -ésa s (ū, ẹ̑)
1. nenavaden, izreden dogodek ali naključje: tedaj se je zgodilo čudo, da so se oblaki razmaknili; želim si to čudo, da bi začel delati; o njem pripovedujejo razna čuda / ekspr. pravo čudo bo, če bo kaj ujel / ekspr., v povedni rabi: saj je res čudo, da je vzdržal; ni čudo, ni čuda, da ga nihče ne mara; elipt. čudo, da ni padla
// star. čudež: delati čuda
2. kar zaradi izredne dovršenosti, popolnosti vzbuja občudovanje: razkazoval mu je čuda starega gradu; ta človek je pravo čudo, vse si zapomni; Niagarski slapovi so eno od sedmih čudes sveta / ekspr. novi most je čudo sodobne tehnike izreden dosežek
// nenavadno, fantastično bitje ali stvar: iz vode se je pokazalo čudo: pol človek, pol riba; železnica je bila nekdaj veliko čudo; gledali so ga kot deveto čudo zelo presenečeno
3. knjiž., s predlogom začudenje, presenečenje: od čuda je izbuljil oči; na največje čudo otrok se je zvezda utrnila; v veliko čudo vseh je zmagal; v strahu in čudu so se spogledali
4. v členkovni rabi izraža presenečenje, iznenadenje: žival se mu približa in – čudo – spregovori kot človek; čudo božje, kaj si še živ; čudo prečudno, zadeti petelin se ni premaknil
1. nenavaden, izreden dogodek ali naključje: tedaj se je zgodilo čudo, da so se oblaki razmaknili; želim si to čudo, da bi začel delati; o njem pripovedujejo razna čuda / ekspr. pravo čudo bo, če bo kaj ujel / ekspr., v povedni rabi: saj je res čudo, da je vzdržal; ni čudo, ni čuda, da ga nihče ne mara; elipt. čudo, da ni padla
// star. čudež: delati čuda
2. kar zaradi izredne dovršenosti, popolnosti vzbuja občudovanje: razkazoval mu je čuda starega gradu; ta človek je pravo čudo, vse si zapomni; Niagarski slapovi so eno od sedmih čudes sveta / ekspr. novi most je čudo sodobne tehnike izreden dosežek
// nenavadno, fantastično bitje ali stvar: iz vode se je pokazalo čudo: pol človek, pol riba; železnica je bila nekdaj veliko čudo; gledali so ga kot deveto čudo zelo presenečeno
3. knjiž., s predlogom začudenje, presenečenje: od čuda je izbuljil oči; na največje čudo otrok se je zvezda utrnila; v veliko čudo vseh je zmagal; v strahu in čudu so se spogledali
4. v členkovni rabi izraža presenečenje, iznenadenje: žival se mu približa in – čudo – spregovori kot človek; čudo božje, kaj si še živ; čudo prečudno, zadeti petelin se ni premaknil
Geografija
SSKJ²
izrábljati -am nedov. (á)
1. delati, da se kaj funkcionalno, namensko uporablja: dobro izrabljati prostor / koristno izrabljati čas
2. delati, da kaj opravlja svoj namen: maksimalno izrabljati stroje; za elektrarne se izrabljajo tudi veliki slapovi
3. delati, da kaj prinese ugodnosti: izrabljati ugoden položaj na tržišču / kot vljudnostna fraza izrabljam to priložnost, da se vam zahvalim za pomoč
// delati, da kaj neupravičeno prinaša ugodnosti: izrabljati službeni položaj; izrabljati neurejene razmere / izrabljati svoj vpliv na mladino
4. dajati komu premajhno povračilo za delo, ki ga opravlja: izrabljati delavce
1. delati, da se kaj funkcionalno, namensko uporablja: dobro izrabljati prostor / koristno izrabljati čas
2. delati, da kaj opravlja svoj namen: maksimalno izrabljati stroje; za elektrarne se izrabljajo tudi veliki slapovi
3. delati, da kaj prinese ugodnosti: izrabljati ugoden položaj na tržišču / kot vljudnostna fraza izrabljam to priložnost, da se vam zahvalim za pomoč
// delati, da kaj neupravičeno prinaša ugodnosti: izrabljati službeni položaj; izrabljati neurejene razmere / izrabljati svoj vpliv na mladino
4. dajati komu premajhno povračilo za delo, ki ga opravlja: izrabljati delavce
- izrábljati se
z dolgo rabo, uporabo postajati neuporaben, neprimeren: stroji se izrabljajo
- izrabljajóč -a -e:
izrabljajoč ugodno priložnost, so pobegnili
- izrábljan -a -o:
gospodarsko izrabljane kolonije
SSKJ²
kotlìč -íča m (ȉ í)
1. manjšalnica od kotel; kotliček: segreti vodo v kotliču / kotlič za sneg
2. knjiž. kotlu podobna vdolbina v rečni strugi: tam so bili slapovi, tolmuni in kotliči, v katerih je vrela ledena voda
♦ geogr. kotlič vrtača s strmimi pobočji v visokogorskem svetu; navt. kompasni kotlič
1. manjšalnica od kotel; kotliček: segreti vodo v kotliču / kotlič za sneg
2. knjiž. kotlu podobna vdolbina v rečni strugi: tam so bili slapovi, tolmuni in kotliči, v katerih je vrela ledena voda
♦ geogr. kotlič vrtača s strmimi pobočji v visokogorskem svetu; navt. kompasni kotlič
Botanika
Celotno geslo
Frazemi
máček Frazemi s sestavino máček:
hodíti kot máček okrog vréle káše, hodíti kot máček okrog vróče káše, iméti mačka, iméti morálnega máčka, [kot] stàr máček, kupíti máčka v vréči, kupíti máčka v žáklju, máček v vréči, máček v žáklju, morálni máček, pregánjati máčka, pretêpsti kóga kot máčka, režáti se kot pečèn máček, ubíti kóga kàkor máčka, ubíti kóga kot máčka, ustrelíti kóga kot máčka
hodíti kot máček okrog vréle káše, hodíti kot máček okrog vróče káše, iméti mačka, iméti morálnega máčka, [kot] stàr máček, kupíti máčka v vréči, kupíti máčka v žáklju, máček v vréči, máček v žáklju, morálni máček, pregánjati máčka, pretêpsti kóga kot máčka, režáti se kot pečèn máček, ubíti kóga kàkor máčka, ubíti kóga kot máčka, ustrelíti kóga kot máčka
Celotno geslo
ePravopis
Malá Fatra
Predlog
Male Fatre samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gorovje v Evropi
IZGOVOR: [mála fátra], rodilnik [mále fátre]
Celotno geslo
eSSKJ
mangrôva mangrôve tudi mángrova mángrove samostalnik ženskega spola [mangrôva] tudi [mángrova]
- 1. navadno v množini tropsko drevo ali grm z dolgimi zračnimi koreninami, ki raste na območju plimovanja, zlasti ob ustjih rek; primerjaj lat. Rhizophoraceae
- 1.1. navadno v množini območje, poraslo s temi drevesi ali grmi
Celotno geslo
ePravopis
Martuljkov
Predlog
Martuljkova Martuljkovo pridevnikIZGOVOR: [martúl’kou̯], ženski spol [martúl’kova], srednji spol [martúl’kovo]
PRIMERJAJ: Martuljkovi slapovi
Celotno geslo
ePravopis
Martuljkovi slapovi
Predlog
Martuljkovih slapov in Martuljški slapovi Martuljških slapov množinska samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
slapovi pod Martuljškimi gorami
IZGOVOR: [martúl’kovi slapôvi], rodilnik [martúl’kovih slapôu̯] in [martúl’ški slapôvi], rodilnik [martúl’ških slapôu̯]
BESEDOTVORJE: martuljški
Celotno geslo
ePravopis
martuljški
Predlog
martuljški martuljški pridevnikIZGOVOR: [martúl’ški]
PRIMERJAJ: Martuljkovi slapovi
SSKJ²
mígati -am nedov. (ȋ)
1. z delom telesa delati gibe sem in tja: migati z glavo, ušesi; med govorom je značilno migal z brado / pes veselo miga z repom maha
2. z gibi izražati kaj: oče mu z obrvmi miga in žuga; z očmi mu je migala, naj bo tiho / ljudje so ga poslušali in pri tem migali z rameni zmigovali, skomigali
// z gibi roke, prsta vabiti, privabljati: migala mu je, naj pride k njej; z druge strani ceste mu je nekdo z roko migal; pren. slapovi ti kar skozi okno migajo, da jih pojdi občudovat
3. ekspr., zastar. ponujati se, kazati se: uspeh mu je migal z vseh strani / miga ji visoka renta, če vzame tega starca
4. ekspr. premikati se, gibati se, zlasti pri kakem opravilu: prsti predice so izredno hitro migali / nekaj čudnega je migalo pred njim na poti
// delati: jesti zdaj ni časa, treba je migati, dokler je še rosa; nikdar ni brez dela, vedno kaj miga
● nizko bolnik bo migal največ eno leto bo živel; ekspr. jezik mu kar naprej miga neprestano, veliko govori; ekspr. smrt mu je že migala pred očmi mu je bila blizu; ekspr. kar naprej miga z jezikom govori
1. z delom telesa delati gibe sem in tja: migati z glavo, ušesi; med govorom je značilno migal z brado / pes veselo miga z repom maha
2. z gibi izražati kaj: oče mu z obrvmi miga in žuga; z očmi mu je migala, naj bo tiho / ljudje so ga poslušali in pri tem migali z rameni zmigovali, skomigali
// z gibi roke, prsta vabiti, privabljati: migala mu je, naj pride k njej; z druge strani ceste mu je nekdo z roko migal; pren. slapovi ti kar skozi okno migajo, da jih pojdi občudovat
3. ekspr., zastar. ponujati se, kazati se: uspeh mu je migal z vseh strani / miga ji visoka renta, če vzame tega starca
4. ekspr. premikati se, gibati se, zlasti pri kakem opravilu: prsti predice so izredno hitro migali / nekaj čudnega je migalo pred njim na poti
// delati: jesti zdaj ni časa, treba je migati, dokler je še rosa; nikdar ni brez dela, vedno kaj miga
● nizko bolnik bo migal največ eno leto bo živel; ekspr. jezik mu kar naprej miga neprestano, veliko govori; ekspr. smrt mu je že migala pred očmi mu je bila blizu; ekspr. kar naprej miga z jezikom govori
- migáje star.:
bral je še enkrat, pritrjevalno migaje z glavo
- migajóč -a -e:
hitro migajoči bički enoceličarjev
Celotno geslo
ePravopis
Narva
Predlog
2 Narve samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
reka v Estoniji
IZGOVOR: [nárva], rodilnik [nárve]
BESEDOTVORJE: narvijski
Celotno geslo
ePravopis
Niagara
Predlog
Niagare samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
reka v Severni Ameriki
IZGOVOR: [nijagára], rodilnik [nijagáre]
BESEDOTVORJE: niagarski
Celotno geslo
ePravopis
Celotno geslo
ePravopis
Niagarski slapovi
Predlog
Niagarskih slapov množinska samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
slapovi v Kanadi in Združenih državah Amerike
IZGOVOR: [nijagárski slapôvi], rodilnik [nijagárskih slapôu̯]
PRIMERJAJ: niagarski
Pravopis
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 28
Dostopnost