Zadetki iskanja
Pleteršnik
Pleteršnik
slẹ̑d 1., slẹ̑da, slẹdȗ, m. die Spur; zajčji, lisičji, pasji s.; s. najti, dobiti, auf die Fährte kommen; brez sledu, spurlos; ni mu bilo ne sledu ne glasu, Glas.; — kaki reči po sledu iti, einer Sache nachforschen, Ravn.; — vsak s. (jeden Schritt) moram sam storiti, C.
Pleteršnik
slę̑d 2., m. = slanik, der Häring (clupea harengus), Cig., Jan., DZ., Erj. (Ž.); — po drugih slov. jez.; starošved. sild, Mik. (Et.).
Pleteršnik
obstláti, -stę́ljem, vb. pf. mit Streu umlegen oder belegen: gnezdo o., das Nest ausfüttern, Šol.; — sled o., die Fährte mit abgebrochenen Zweigen belegen, Cig.
Pleteršnik
Pleteršnik
grę́dəlj, -dlja, (-dəljna), m. 1) der Pflugbalken, der Grendel; — sam g. ga je, er ist mager, wie ein Grendel, wie ein Skelet, Z., Notr.; konji suhi, kakor sami gredeljni, Glas.; — 2) der Nasenrücken, V.-Cig.; — 3) die Radwelle, Mur., Cig.; pos. bruno, na katero je mlinsko kolo nasajeno, Št.; — 4) der Schiffskiel, V.-Cig., Vrt.; (ladje) se ne najde ne sled ne znamenje gredeljna med valovi, Škrinj.-Valj. (Rad); — prim. nem. Grendel; pa beseda je morda slovanska, Mik. (Et.).
Pleteršnik
popustíti, -ím, vb. pf. 1) nacheinander verlassen: mladiči so gnezdo popustili; — 2) fahren lassen, Cig.; p. konju brzdo, dem Pferde den Zügel schießen lassen o. verhängen, Cig.; — stehen lassen, verlassen; vse popustiti in pobegniti, Kast.-Valj. (Rad); pastir popusti ovčice, Škrb.-Valj. (Rad); — aufgeben: obsedbo p., Cig.; p. tožbo, von der Klage abstehen, Cig.; psi popustijo sled, zver, die Hunde verlassen die Fährte, das Wild, Cig.; p. greh, das Böse lassen, Cig.; p. molitev, Škrb.-Valj. (Rad); Popusti posvetno rabo Orglarček in gre v puščavo, Preš.; — 3) nachlassen, nachgeben; žrebelj je popustil (= ne drži več), Dol.; mraz je popustil, Cig.; p. od cene, am Preise nachlassen, Cig.; Rabatt geben, rabattieren, Cig. (T.).
Pleteršnik
zagláditi, -glȃdim, vb. pf. durch Glätten eine Unebenheit wieder unkenntlich machen, glatt streichen; jamice na gredi zagladiti; (pren.) stare navade zaglajeni sled, Navr. (Let.).
Pleteršnik
zgrẹšíti, -ím, vb. pf. 1) verfehlen, über etwas weggehen, ohne es zu bemerken; z. pravi pot; sled z., die Spur verlieren; knjigo prebiraje pravi list z., Cig.; ljudje so me zgrešili, ich bin den Leuten aus dem Sinn entschwunden, Jurč.; — nicht treffen (z. B. beim Schießen), Cig., BlKr.-M.; še za las ni zgrešil, Cig.; — zgrešila sva se, wir haben einander nicht getroffen oder gefunden, Z., jvzhŠt.; — 2) = pogrešiti, vermissen, Mur., Cig., Jan., jvzhŠt.
Število zadetkov: 9
Dostopnost