Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Pohlin
arink [ārink] samostalnik moškega spola

morska riba sled, LATINSKO: Clupea harengus

Pleteršnik
gáža, f. sled, ki ga pušča divjačina v snegu, die Schneespur, Plužna-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
grę́dəlj, -dlja, (-dəljna), m. 1) der Pflugbalken, der Grendel; — sam g. ga je, er ist mager, wie ein Grendel, wie ein Skelet, Z., Notr.; konji suhi, kakor sami gredeljni, Glas.; — 2) der Nasenrücken, V.-Cig.; — 3) die Radwelle, Mur., Cig.; pos. bruno, na katero je mlinsko kolo nasajeno, Št.; — 4) der Schiffskiel, V.-Cig., Vrt.; (ladje) se ne najde ne sled ne znamenje gredeljna med valovi, Škrinj.-Valj. (Rad); — prim. nem. Grendel; pa beseda je morda slovanska, Mik. (Et.).
Celotno geslo Pohlin
laze [láze] množinski samostalnik ženskega spola

sledi, ki jo pusti voz na zemlji; kolesnice

Pleteršnik
obstláti, -stę́ljem, vb. pf. mit Streu umlegen oder belegen: gnezdo o., das Nest ausfüttern, Šol.; — sled o., die Fährte mit abgebrochenen Zweigen belegen, Cig.
Pleteršnik
popustíti, -ím, vb. pf. 1) nacheinander verlassen: mladiči so gnezdo popustili; — 2) fahren lassen, Cig.; p. konju brzdo, dem Pferde den Zügel schießen lassen o. verhängen, Cig.; — stehen lassen, verlassen; vse popustiti in pobegniti, Kast.-Valj. (Rad); pastir popusti ovčice, Škrb.-Valj. (Rad); — aufgeben: obsedbo p., Cig.; p. tožbo, von der Klage abstehen, Cig.; psi popustijo sled, zver, die Hunde verlassen die Fährte, das Wild, Cig.; p. greh, das Böse lassen, Cig.; p. molitev, Škrb.-Valj. (Rad); Popusti posvetno rabo Orglarček in gre v puščavo, Preš.; — 3) nachlassen, nachgeben; žrebelj je popustil (= ne drži več), Dol.; mraz je popustil, Cig.; p. od cene, am Preise nachlassen, Cig.; Rabatt geben, rabattieren, Cig. (T.).
Celotno geslo Pohlin
slap [slȃp slapȗ] samostalnik moškega spola
  1. morska pot, sled za ladjo, čolnomnepopoln podatek
  2. slap
Pleteršnik
slẹ̑d, -ȋ, f. = 1. sled m.: krvave sledi, Jurč.
Pleteršnik
slẹ̑d 1., slẹ̑da, slẹdȗ, m. die Spur; zajčji, lisičji, pasji s.; s. najti, dobiti, auf die Fährte kommen; brez sledu, spurlos; ni mu bilo ne sledu ne glasu, Glas.; — kaki reči po sledu iti, einer Sache nachforschen, Ravn.; — vsak s. (jeden Schritt) moram sam storiti, C.
Pleteršnik
slę̑d 2., m. = slanik, der Häring (clupea harengus), Cig., Jan., DZ., Erj. (Ž.); — po drugih slov. jez.; starošved. sild, Mik. (Et.).
Prekmurski
sléd tudi sléjd -a m
1. sled: Nas 'sitek je tákſi kako ti ſzlejd ládje SŠ 1796, 30; Môdroſzt je V-zapovedi Ino v-ſzledi Nyegovi verno hoditi BRM 1823, 343
2. vzor: I szlêd Tvoj ſze mi vidi BRM 1823, 10; Jaſz nyemi tá nihám te lübéznoſzti ſzlejd BKM 1789, 283
Celotno geslo Pohlin
sled [slẹ̑d sledȗ] samostalnik moškega spola

sled

Celotno geslo Hipolit
sled samostalnik moškega ali ženskega spola
Vorenc
sled m, F7, apodix, sive apodiſses, enu pomeinenîe, en ſleid; argumentum, en ſleid, ali ẛnaminîe; indago, -ginis, ſleid, ali napète mréṡhe, v'katere ſe divjazhina iṡganîa; indicium, snaminîe, ſleid; investigatio, iṡpraſhovanîe, ſleid, ſlidenîe; vestigium, -gÿ, ſtopinîa, ſléd, ſleid
Svetokriški
sled -i ž sled: bom ſturil kakor slednik, katiri po ſledi mest. ed. tezhe, dokler saiza najde, taku tudi jeſt po sledi mest. ed. Svetiga Piſſma, inu Svetih Vuzhenikou bom hodil (V, 241)
Besedje16
sled sam. m ♦ P: 3 (*P 1563, JPo 1578, DB 1584)
Celotno geslo Pohlin
sledina [sledína] samostalnik ženskega spola

živalska sled

Celotno geslo Pohlin
stopinja [stopínja] samostalnik ženskega spola

sled noge na podlagi; stopinja

Vorenc
stopinja ž, F15, apodanea, ſvetiga Michéla Cerkou v'Gershki deṡheli, kir ſe vidi na enim kaminu nîegova ſtopinîa; gradatim, od ſtopinîe do ſtopinîe; greſsus, -us, hojenîe, korazh, ſtopinîe; milliarium, -rÿ, vel milliare, -ris, ena myla, tavṡhent ſtopyn; numellae, -arum, konṡke ſtopinîe, ſtopinîe; paſsim, ſem ter tám, od ſtopinîe do ſtopinîe, takú inu takú; patriſsare, po ozhetinih ſtopinîah hoditi, po ozhetu ratati; pedatim, pomalim, po lahkim, od ſtopinîe do ſtopinîe; sequi, po enga ſtopinah hodit [poznejši pripis neznane roke]; stadium, -dÿ, moṡhki tèk, ſtú pet inu dvaiſſeti ſtopyn, ali korakou; vestigium, -gÿ, ſtopinîa, ſléd, ſleid
Svetokriški
stopinja -e ž 1. stopinja, sled: kakor is dima ſe poſna ta ogin, is ſtopin rod. ed. ta shival ǀ Sveta Maria Ogniacenſis ſe nej sa uredno dershala, roko eniga Mashnika kushenti, ampak sa veliko gnado je dershala, kadar noge, inu ſtopine tož. mn. je mogla kushati ǀ Srezhna Maria, kir nej po ſtopinah mest. mn. te ſapelane, inu preuſetne Eue hodila ǀ dajte ym vy dober exempel taku one potekò po vashih ſtopinah mest. mn. 2. korak: ene ſtopine rod. ed. ne ſturimo de bi tebe nashli ǀ ene ſtopine rod. ed. nebodo mogli is kloshtra ſturiti ǀ od ſlabuſti vſako drugo ſtopino tož. ed. je padal ǀ leta karsnar sa vſako stopino tož. ed. ga s' palzo pò reprah ogladi ǀ je jo luzhil 100 shritu, ali ſtopin rod. mn. dalezh ǀ Jeſt shtejem tvoje ſtopine tož. mn., inu yh ſapishem
Število zadetkov: 23