Zadetki iskanja
Svetokriški
Balaam -a m osebno lastno ime Bileam: Ti Balaam im. ed. ſi en velik norz, shivish kakor en hudizh ǀ edn pravi, de Balam im. ed. je bil ſlep ǀ od tiga folsh Preroka Balama rod. ed. ǀ Angeli nej ſo puſtili Balaamu daj. ed., de bi prekolnil ta isvoleni Boshj folk ǀ rekozh k'Balaamu daj. ed. ǀ bom lete ludij perglihal timu folsh Preroku Balamu daj. ed. ǀ je bil preſtrashil Balaama tož. ed. folsh Preroka ǀ je govorila s'Balamam or. ed. Bileám, lat. V Balaam, mož, kateremu je moabski kralj Balak ukazal, naj prekolne Izraelce, po božjem naročilu pa jih je moral blagosloviti (SP 4 Mz 22,5). Bileám se na drugih mestih SP pojavlja kot zapeljevalec Izraelcev (npr. SP 4 Mz 31,8) in kot tip učitelja krivega nauka (SP Raz 2,14).
Svetokriški
boleti -i nedov. boleti: ſo ga bile ſazhele noge boleti nedol. ǀ te ne boli 3. ed. roka ǀ Eden ſe opyani, drugi dan ga glava bolj 3. ed., de nezh nemore ǀ zhe ſobè tebe bolè 3. mn., te ne boli 3. ed. roka, zhe ſi gluh, nej ſi slep ǀ Ti imash dua, inu trydeſeti sob, inu obeden te ſhe nej bolel del. ed. m ǀ tiga je glava taku mozhnu bolela del. ed. ž ǀ zhe bodo ſmerslni, njega nebo nezh bolelu del. ed. s ǀ s' ſvojo S. Roko je doteknila taiſte glide, kateri ſo njega boleli del. mn. m ǀ perſy … nihdar tebe nej ſo bolele del. mn. ž
Svetokriški
gluh -a prid. gluh: zhe ſi gluh im. ed. m, nej ſi slep ǀ gluh im. ed. m ſi ſe delal de bi njega proſhno ne ushlishal ǀ Ta neſrezhna shena ſe je gluha im. ed. ž delala ǀ sturij njega gluhiga tož. ed. m ži., inu mutastiga ǀ vſy tuiſti ludje ſo gluhi im. mn. m ǀ vy ſe gluhi im. mn. m dellate ǀ kadar govori tudi ti gluhi im. mn. m ga poshlushajo ǀ ty gluhi im. mn. m ſo shlishali, ty krulavi ſo hodili ǀ nebodite vezh nevolne, nemarne, inu gluhe im. mn. ž ǀ veliku mutaſtih, merſelzhnih, gluhih rod. mn., inu s' drugimi bolesnimi obdanih je bil osdravil ǀ mei nimi je veliku gluheh rod. mn. ǀ de bi tudi mojm gluhem daj. mn. Poshlushavizam usheſſa odperl ǀ kadar vidio ſvoje otroke bolne, krulave, gluhe tož. mn. m, ſlepe ǀ Sahvalem vaſs moje vſeſſa, de ſte ſe gluhe tož. mn. ž/s dellale
Svetokriški
iti grem dvovid. iti: sapovej de bi imeli jet nedol. gledat ǀ jest ſe od vaſs lozhim, inu v'Nebu grem 1. ed. ǀ pod drugiga Firshta gresh 2. ed. prebivat ǀ kam grèsh 2. ed. ò Abraam ǀ potle gre 3. ed. sa pomozh ga proſsit ǀ S: Ierni grè 3. ed. v'Armenio ǀ Nej gré 3. ed. sdaj en bushiz dua vineria enimu bogatimu shenkat ǀ en mernik shita ym poslu negrè +3. ed. ǀ nikuli desh negre +3. ed. ǀ ta nar manshi neperloshnost ga sadarshi de nagrè +3. ed. k'S. Mashi ǀ tergre +3. ed. ſa nje shtimo ven borsht ǀ inu vſem hudu grède 3. ed., dokler ta kuga po desheli ludy morj ǀ leta dua Jogra greſta 3. dv. sa Chriſtuſam ǀ s'pravo andohtio, inu pohleunostio gremo 1. mn. v'Cerku ǀ My negremo +1. mn. molit, ampak sfazat, marmrat, inu druge ſodit, inu opraulat ǀ po kai greſte 2. mn. v Cerku ǀ Vy grèſte 2. mn. v'Cerku vno, inu letu gledat ǀ sa ſledno majhino rejzh greste 2. mn. toshit ǀ vſtanete, greshte 2. mn. v' Zerku, ter v' vashim ſerzi taiſte greshne della premislujete ǀ ty domazhi gredo 3. mn. v'kambro gledat ǀ eden h' meni v'vaſs hodi, kadar mati gredo 3. mn. pozhjvat ǀ prezej gredò 3. mn. gledat, kaj sheli, inu proſsi ǀ beſſede negredò +3. mn. v' uſta, inu v' garlu, ampak noter v' uſheſſa ǀ nikatiri cillu obenkrat k' S. Maſhi nagredò +3. mn. ǀ na tihijm vun je s'njo shal del. ed. m ǀ sdaizi je shal del. ed. m tiakai ſe skriti ǀ je shel del. ed. m ſam gledat ǀ je bil shall del. ed. m v' tajſto kapello molit ǀ hudizh je bil mene omotil, de ſam kjekaj shla del. ed. ž ǀ de bishila +del. ed. ž Iesuſa proſsit ǀ en dan cellu meſtu je s' proceſſio shlu del. ed. s v' to Boshjo vesho ǀ eno nouo streho ſi pustiti s'sydat, de bi blagu poslu neshlu +del. ed. s ǀ tudi ta dua ſta sapuſtila ſvoj zholn, inu Ozheta, ter ſta sa Chriſtuſam shla del. dv. m ǀ prezei ſo shli del. mn. m v' Tempel Boga Mars sahualit ǀ raijshi ſo shlij del. mn. m vun na nijve orat, koppati, ſe trudit ǀ s' pravo andohtio shly del. mn. m obyskati tiga dobrutliviga, inu lubesniviga Ieſuſa ǀ Israelske shene ſo njemu nepruti shle del. mn. ž s'zittrami, s' goſli an iti 1. tikati se, zadevati: Raymundus meneozh, de njega an gre 3. ed. ǀ kar an gre 3. ed. teh poſvejtnih, inu teleſſnih rezhy ǀ kadar je anshlu te dushe, inu Isvelizhajna je bil ſlep … kadar pak je anshlu del. ed. s teleſsa, je bil pameten je dobru videl, inu ſposnal 2. biti mar: kaj nam an grè 3. ed. ta hudobni, neverni folk ǀ kaj mene an gredo 3. mn. drugi ludje jeſt skerbim ſam ſabe, inu sa mojo hisho gori iti potrošiti se: Ceſar Otto je tulikajn ludy redil, de vſak teden taushent preshizhu, stu volu, taushent ſtariu phſenize, inu duajſeti Sodu vina je gori shlu del. ed. s iti za iti za: da bi tebi ſa glauo nashlu +del. ed. s Zapis grède je verjetno križanec med gre in pojde, ki se pojavi 3 vrstice višje; → greti2. Zveza an iti je delno prevzeta, delno kalkirana po nem. angehen ‛tikati se, zadevati’; prim. pri Kastelec-Vorencu antizhe, angrè ‛attinet’, mene angrè ‛me concernit’, kai tebe angrè, kai je tebi mari ‛quid ad te?’; → tikati, → vzeti.
Svetokriški
kako1 prisl. kako: koku dolga, inu shroka je semla ǀ koku tedaj ſe nebode bal Boga Vſigamogozhniga ǀ kóku vy shene morite rezhi, de hudizh vaſs je omotil ǀ kokutu morebiti de edn pravi, de Balam je bil ſlep ǀ kokupa de ſe veſſelimo, sakaj ſmo kumai dozhakale, de nashe nove gvante ſmò oblekle ǀ mati yh nesnaio, kokubi yh jeſt mogal ſnati ǀ koko more letu biti o Gospud, de ti nemoresh to gnado ijm sturiti ǀ kaku tedaj pravish? ǀ Polè kaku pravu pravi S. Auguſtinus ǀ O kok ſi lep ti moj lubeſnivi shenen ǀ Kohu vij tu morite poshlushat, inu ſe nesramujete ǀ Okoku mogozhna je njega s: roka ǀ òkoku veliki norzy ſte pred Bugam
Svetokriški
krt -a m krt: kakor kart im. ed., katiri je vſelei slep ǀ ſe ijm bo sgudilu kakur kertu daj. ed., kateri vſe njega shivozhe dny je ſlep ǀ karti im. mn. ſo ena maihina shival ǀ Krajl Artabones namejsti ſaurashnikou, mishi, inu podgane, inu karte tož. mn. je lovil ǀ cell dan je kerte tož. mn. lovil
Svetokriški
lep -a prid. lep: ſilnu lep im. ed. m je bil S. Jerni, de ſi lih taku odert ǀ Nesrezhenu leip im. ed. m gvishnu je bil leta zhloveski pild ǀ sazhne gledat ta lepi im. ed. m dol. ſad, vidi de je lep beu, inu erdezh ǀ leta leipi im. ed. m dol. zhiaſtiti peld je pomenil to zhlovesko naturo ǀ ſe njemu ena ſilnu lepa im. ed. ž Gospa perkashe ǀ kaj s' ena lepa im. ed. ž reizh je leta ǀ Luna nej taku leipa im. ed. ž, de bi ſvoje leipote nesgubila ǀ tu nar nuznishi je tu lepu im. ed. s govorjenie ǀ na ohzet pres lepiga rod. ed. m shenitniga guanta je bil prishal ǀ ti sdej is tuoje lepe rod. ed. ž viſokusti v'blati tega madesha leshish ǀ vſe kar dobriga, lepiga rod. ed. s, inu nuzniga zhlovik shelejti more ǀ kar pak leipiga rod. ed. s, zhedniga, inu huale uredniga vidio per eni perſoni letu samolzhe ǀ vſe kar lejpiga rod. ed. s imà na ſe poſtavi ǀ ſo jo perglihali tej lepi daj. ed. ž Danizi ǀ je bil nij perneſil roshe Nebeske, katere sò tak lep tož. ed. m duh imele ǀ vy ſe troshtate en leip tož. ed. m Svet Konz ſturiti ǀ raunu ta lepi tož. ed. m dol. navuk je bil S. Bernardus suoijm bratam dal ǀ spodbodite vaſhiga lepiga tož. ed. m ži. kojna ǀ ta kateri hozhe eno lepo tož. ed. ž musiko Christuſhu dopadezho sturiti ǀ enu lepu tož. ed. s imè je bil nij dal ǀ Ta shival lammia imenovana ima enu lepù tož. ed. s oblizhe ǀ nej ſò venem lepem mest. ed. m Duori, ampak veni gorezhi hishi ǀ de bi Muſikonte v lepi mest. ed. ž odringi dershal ǀ s'suojm lepem or. ed. m duhom je bila pregnala ſmrad ǀ en gard zhern shivot s'lepem or. ed. m slatem shtukam pokriejo ǀ sklenem s'taistem lepim or. ed. m navukam ǀ S. Chryſoſtomus letu poterdi s'to lepo or. ed. ž pergliho ǀ s' tem lepem or. ed. s ſvitovajnam ǀ obedn s'lepem or. ed. s ozheſſam jo nepogleda ǀ sta dua lepa im. dv. m Angela k'meni prishla ǀ ugleda dua lepa tož. dv. m Fantizha, katere je bil kupil en Rimski Purgar ǀ tamkaj ſo bily ty lepi im. mn. m Pildiki ǀ bote vidili ene fantizhe, kateri ſo lepij im. mn. m kakor Angelzi ǀ nyh Hzhere ſo lepe im. mn. ž, offertnu guantane ǀ de ſi glih ſo lepè im. mn. ž vidit, vener ſo nerodovitne ǀ druſiga nei bilu shlishat po plazahi, inu gaſſah temuzh trobente, goſsli, zitre, bobni, inu leipe im. mn. ž peiſſmi ǀ ſo kakor iabuka Pentapolska, katera od sunaj ſo lepa im. mn. s ǀ Kulikajn lepih rod. mn. mladenizhu, inu lepih rod. mn. Dekelz tebe poshlushajo ǀ en Kranzel s'lepih rod. mn. roſſiz spletem ǀ najde try lepe tož. mn. m slate denare ǀ ſe ſalubio v'shlahtnoſt, v'lepe tož. mn. m guante ǀ more imeti te lépe tož. mn. m Pashete ǀ leipe tož. mn. m Altarie po goſſah dellaio ǀ oblizhe imate Kakor en Angelz, ozhij lepe tož. mn. ž zherne Kakor ena golobiza ǀ k'snaminu te hualeshnosti lepè tož. mn. ž shenkinge v'kloshter ſo bily perneſli ǀ kadar ſvoje lepet tož. mn. ž+ piſsane peruti gleda ǀ je bila navajena po lepeh mest. mn. proſtorneh gradeh prangat ǀ v'lepeh mest. mn., inu v'slateh kozhijah ſe ſo v'Mestu pelali ǀ s'suojmi lepimi or. mn. beſsedami sledniga sapele ǀ s' lepimy or. mn. urshohi iskaſal, inu ſvishal primer.> gdu je lepshi im. ed. m kakor naſh zartani Iesus ǀ nèj lepshi rod. ed. ž, nuznishi, inu spodobnishi sapuvidi, Kakor je ta de imamo G. Boga is celiga nashiga serza lubiti ǀ nej bilu lepshi rod. ed. ž Gospodizhine, inu tudi Bogaboyezhishi ǀ Angelzi nej ſo mogli lepshi rod. ed./mn. ž pejſsmi smiſlit ǀ Ena lepa, mlada, zartana vduva, de v' cellem meiſti nei bilu lejpshi rod. ed. ž ǀ lepshiga rod. ed. s inu kushtniſniga della nej na ſvejtu kakor je ta S: Sacrament ǀ de ſi lih veliku lepshi tož. ed. m ſlovenski jesik ſo imeli ǀ Leta urshoh je dober, ali she en bulshi, inu lepshi tož. ed. m samerkajte ǀ de bi ludie lepſhi tož. ed. ž perloshnoſt imeli ſe oskerbeiti ǀ de bi my G. Bogu enu lepshi tož. ed. s ime, inu zhaſtishi Titil imeli dati ǀ tu lepshi tož. ed. s od ſunaj kasheio, tu gershi pak od snotri skrivajo ǀ Daniel, inu njegovi tovarshi samu sozhivie, inu sele ſo jeidili, vener ſo bili lepshi im. mn. m, inu debelishi, kakor taiſti, katiri ſo capune, inu prate jeidili ǀ Plinius pravi, de shenske Pershone zhe lepshi im. mn. ž ſo v'mladoſti garshi rataio v'ſtaroſti ǀ On drugazhi lepshi tož. mn. ž shenkinge je meni shenkal, kakor ſo lete tvoje presež.> Oh Abſolon! ti ſi bil ta ner lepshi im. ed. m v'Iſraelskim krajleſtvi ǀ kateri je ta nerlepshi im. ed. m pildik Nebeſhki ǀ ima enu lepù oblizhe kakor ta nar lepshi im. ed. ž shena ǀ Tu nar lepshi im. ed. s je ſvetloba pres katere vſe je gerdu ǀ naide polno almaro tiga ner lepshiga rod. ed. m kruha ǀ prezej sapovei ta nar lepshi tož. ed. m guant perneſti ǀ sheli vſhivat tu zartanu, inu narlepshi tož. ed. m oblizhe Ieſuſa Chriſtuſa ǀ poſſadite ga na mojga ner lepshiga tož. ed. m ži. kojna ǀ imaio to ner lepshi tož. ed. ž paklensko Gospodizhno perpelat ǀ je shkoda tu ner lepshi tož. ed. s shitu ſeshgati ǀ v'ta nar lepshi mest. ed. m guant ga pusti oblezhi ǀ Iſidora, katera v'ſvoj ner lepshi mest. ed. ž mladoſti je bila Nuna ratala ǀ je vumerla v' nje narlepshi mest. ed. ž mladoſti ǀ bi ſvojo mater zjeral s'to ner lepshi or. ed. ž lepoto ǀ ima ſtu tyh ner lepshyh rod. mn. Dekelz poslati ǀ okadi te ner leipshi tož. mn. m pilde ǀ Kadar nar lepshi tož. mn. ž beſsede zhloveku vuoshzhjo, takrat nar ble ogolufajo ǀ puſti priti Godize, inu te ner Lepſhi tož. mn. ž Dekelze ǀ imate te ner lepshi tož. mn. ž beſsedenjemu dati ǀ te nar lepshideshezhe tož. mn. ž+ vejize vkupaj sbere ǀ de ſi lih slep je te ner lepshi tož. mn. s della dellal shuſi ſoſebno gnado Boshjo le-ta je lepa to ni verjetno: na vuſs glaſs ſe ſaſmeja, ter pravi, leta je lepa de jeſt bom otroke imela, yh nej ſim imela kadar ſim bila mlada, inu yh bom imela v'Staroſti, kir tudi moj Gospud je en ſtari Dediz z lepim zlepa: de nemore nezh s' lepem, inu dobrem opravit ǀ ni s' lepem, ni s' gerdam nemore nezh opravit ǀ Kadar je vidil de nikar s'lepim, nikar s'hudim njo nemore pregovorit ǀ nei mogal slepem io potolashit
Svetokriški
li2 člen. li, mar: Si li slep, nevidish de tij ſo ludje? ǀ Nei li morebiti Bug General inu krajl zhes vſe vojske? ǀ nej li rejss de greh je vna Babilonska loterza
Svetokriški
materen -rna prid. materin: Ta mlajshi je bil s' materniga rod. ed. s telleſſa Ceſſarize Eudoxie na ſvejt prishal ǀ is materniga rod. ed. s teleſſa je bil slep na ſemlo pershil ǀ de bi dua otroka kakor s' matterniga rod. ed. s teleſſa prideio, poſtavili veno globoko temno jezho ǀ Iacob, inu Eſau she v'maternim mest. ed. s teleſsu ſtà bila sazhela ſe kregat, inu bojovati ǀ she v' Maternem mest. ed. s teleſſi je bil s' gnado Boshjo napolnen ǀ v'maternemtelleſſu mest. ed. s+ ſo bili poſvezheni Za sicer možen nastavek materin ni razlogov.
Svetokriški
njegov -a zaim. njegov: kadar je letu njegou im. ed. m pſs vidil ǀ niegou im. ed. m Ozha s' nago ſablo je nad nym ſtal ǀ letiga hlapza je bil niegòu im. ed. m Gospud naprej poklizal ǀ prezej njegovi im. ed. m krajlevi dvor je bil kuſin poſtal ǀ De je slep roien nej ſo urshoh ni njegovi im. ed. m, ni nygovih ſtarishih grehy ǀ cella njegova im. ed. ž deshela je polna kobilz ǀ niegova im. ed. ž dusha bo v'pakli do vekoma ǀ njegoua im. ed. ž milost bò urshoh ǀ njegovu im. ed. s shalosſtnu ſerze ſe je bilu potroshtalu ǀ Enkrat ſo mimu njegoviga rod. ed. m kloshtra rajshali ǀ savolo njegove rod. ed. ž velike pokorshine ǀ njegoviga rod. ed. s ſerza ſe nej ſo ſmeli dotekniti ǀ nar poprej proſsio njegovi daj. ed. ž dushi Boshyo gnado ǀ njegovimu daj. ed. m Gospudu Ozhetu je bilu imè Euphemianus ǀ de hozhete ſe odpovedat Satanu, inu njegovimu daj. ed. s djainu ǀ Acab ſapovej Nebatha vbyti, de bi njegovu tož. ed. m vinograd mogal doſezhi ǀ njegoviga tož. ed. m ži. Mojſtra Eliaſa ſò v' Paradish nesli ǀ inu vſe skusi taisto njegovo tož. ed. ž precleto peiſsem poje ǀ Angeli ſo po niegovo dusho tož. ed. ž prishli ǀ s'Nebeſs ſo prishli v'njegovo tož. ed. ž hisho prebivat ǀ G. Bug je bil Faraona, inu njego tož. ed. ž vojsko v'krijvavem moriu potupil ǀ Josephavi bratje … ſo bili nigovo tož. ed. ž sukenzo v'kry omozhili ǀ Bug je shugal njega, inu njegovu tož. ed. s Krajleustvu shtrajfat ǀ s'veliko vojsho pade v'njegovu tož. ed. s Ceſarstvu ǀ kar je bilu potrebnu sa niegovu tož. ed. s shiveine ǀ s'veliko vojsho pade v'njegovu tož. ed. s Ceſarstvu ǀ V'niegavu tož. ed. s S. Oblizhe, inu Ozhij 32. ſò sapluvali ǀ ob njegovim mest. ed. m zhaſſu karsheniki ta S. Sacrament Svetiga Reishniga Teleſſa, nei ſo drugazhi imenovali ampak, leben ǀ ob njegovem mest. ed. m zhaſſu je bilu 88 verr ǀ njegoui mest. ed. ž desheli ner ostreshi je sapovedanu, de shlahtniKi nijmaio Kupzhuvati ǀ po ſmerti njegovi mest. ed. ž ǀ G: Boga v'njegovi mest. ed. ž hishi reshalite ǀ ga je bil sapustil v'niegovj mest. ed. ž slabuſti ǀ velike zhuda, katire v' njegovim mest. ed. s imenu ſò dopernashali ǀ pred njegovim or. ed. m S. Pildom ſe neodkrijeio ǀ pod njegovo or. ed. ž brambo inu pokorszhino shivj ǀ vidi de en drugi Mosh s'njegovo or. ed. ž sheno govory ǀ de bi ta shtraifinga ſe s'njegov or. ed. ž pregreho sglihala ǀ shniehovo +or. ed. ž S. Reshno krivio ǀ s' njegovim or. ed. s S. Jmenam shentujeio ǀ cell teden na G. Boga neſpolnish, stukrat en dan s'njegovim or. ed. s S. Imenom prekounesh, inu sashentash ǀ ſo zhudili nad njegovem or. ed. s zhednem, inu nedolshnem shiulejnam ǀ njegova im. dv. m dua Syna, Alexander, inu Ruffus ſta dua ſveta Marternika ratala ǀ ſrezho bodo imeli njegove im. dv. ž dvej hzhery ǀ njegovi im. mn. m braty, ſo ga bily feratali ǀ njegovij im. mn. m erbij ſò ſa letu vejdili ǀ Vſe njegove im. mn. ž koshize ſo G. Boga zhaſtile ǀ njegove im. mn. ž/m lasy ſe ſo bile omotale okuli ene grastave veje ǀ nigove im. mn. ž/s liza ſo bile otekle ǀ vſe njegove im. ed. ž/s zheua ſo ſe bile isſule ǀ Je hotel G. Bug Krajleſtvu vſeti timu Krajlu sa volo njegovih rod. mn. velikih pregreh ǀ dershaine niegovih rod. mn. Svetih sapuvidi ǀ kakar samerkam s'njegovyh rod. mn. beſsed ǀ njegovem daj. mn. S: Pridigam ſe ſo posmehuvali ǀ njeh pushtobi ſo glih njegovim daj. mn. pushtabam ǀ zhaſt, inu slushbo niegovim daj. mn. slushabnikam je bil iskasal ǀ poKoren njegouim daj. mn. S. Sapuvidam ǀ de bi imeli verouati njegouem daj. mn. djainu, zhudeſhom, inu mirakelnom ǀ imaio na njegove tož. mn. m pushtobe gledat ǀ ſo bile niemu na pomozh prishle, inu niegove tož. mn. m ſourashnike odgnale ǀ njegove tož. mn. ž S. sapuvidi prelomim ǀ samerkajte dobru niegove tož. mn. ž beſſede ǀ aku ony G: Bogu shlushio, jnegove tož. mn. ž S: sapuvidi dershè ǀ ſvoje parſte poloshi v' njegova tož. mn. s vsheſſa ǀ Aku jeſt nebom na njegovih mest. mn. rokah vidil ſnaminja teh sheblou ǀ kadar je v' ſibeli leshal, zhebelle nanjegovih +mest. mn. uſtah ſo bile en pan medu ſturile ǀ mej drugimi njegovimi or. mn. hudobnoſti je leto imel, de nej ſnal druſiga govorit, ampak hude greshne beſſede V funkciji ostalih svojilnih zaimkov za tretjo osebo, razen povratnega, se dosledno uporabljajo ustrezni rodilniki osebnega zaimka → on.
Svetokriški
postaviti -im dov. 1. postaviti, posaditi, položiti: hozhe capuna na miso poſtavit nedol. ǀ Rajshi ſe hozhem puſtiti sadavit, kakor v' jezho poſtavit nedol. ǀ kateriga ſó hoteli sa Generala zheſs cello vojsko poſtavit nedol. ǀ raishi je hotel ſvoj leben v' nevarnoſt poſtavit nedol. ǀ je bil ta hudobni krail Ieroboam sapovedal postavit nedol. dua Malika ǀ pepel na rano poſtaviti nedol. ǀ vſe njega vupajne v'G: Boga poſtauit nedol. ǀ Vſe ſvoie miſſlj, inu vpajne v'danar; inu v' blagu poſtovit nedol. je velik greh ǀ poſtavem 1. ed. na miſo eniga tauſtiga petelina v' raishi kuhaniga ǀ Jeſt tebe poſtavim 1. ed. ſa Variha zhes Joba ǀ pred ozhy poſtavim 1. ed. Davida, kateri je vſe ſtani skuſil ǀ sdai Mojſſeſa poſtavish 2. ed. sa Boga krajla Faraona ǀ ti tuoje vſe upajne v'Arzate. v arznije postavish 2. ed. ǀ slate perstene mu na roko poſtavi 3. ed. ǀ postavi 3. ed. urat v'iarm tiga Satana ǀ sheleſno kappo na glavo poſtaui 3. ed., inu szhit v'roko uſame ǀ zhe poprej shkoff Svete Koshizhe tih S.S. Marternikou v' Altar nepoſtavi +3. ed. ǀ te koſſe naſolè, ven shkaff yh poſtavita 3. dv. ǀ Kadar dergdi nasho pumozh ijszhemo, inu vpajne poſtavimo 1. mn. ǀ aku vy eno lepo suknio nepoſtavite +2. mn. veno madeshano skrinio ǀ tiga na meſtni Syde poſtavio 3. mn. ǀ ſvoj leben v' nevarnoſt poſtavio 3. mn. ǀ ozheta, inu mater v'semlo poſtavio 3. mn. ǀ nijh vupajne v'molitvu postavio 3. mn. ǀ Boshyo Martro v'roke mu postavio 3. mn. ǀ na Luciferiou Tron ga poſtavjo 3. mn. ǀ tiga bolniga popadeio, ſadavio, inu na oſsla poſtauio 3. mn. ǀ taiſti karsheniki, kateri nepoſtavio +3. mn. nyh vpaine v' blagú, inu v' danarie, ampak v' G. Bogá ǀ Poſtavi vel. 2. ed. ali deni tvoi kruh na te tekozhe vode ǀ Ne poſtavite vel. 2. mn. Nem. Nem. v' lete poſvejtne rezhy vashe isvelizhajne ǀ taiste s. Rane kushuite, v'taiste vſe vashe vupajne postavite vel. 2. mn. ǀ Adam G: Bogu ſe je bil v'punt poſtavil del. ed. m ǀ Adama je bil poſtavil del. ed. m sa Gospuda, inu krajla zhes vſe ſtuary ǀ vſe kar je imel, k'ſadnimu ſvojo sheno je bil gori na jegro poſtavil del. ed. m ǀ Papesh Benedictus je bil njega sa Cardinala poſtavil del. ed. m ǀ na ſrèd plaza je bil postavil del. ed. m eno lepo mjso ǀ na mejſti te krivize je bil poſtauil del. ed. m to pravizo ǀ njega peld je bil na oltar postauil del. ed. m ǀ vſe vpajne ſvoje je bil v'denar poſtovil del. ed. m, inu na dusho pòsabil ǀ kadar v' tvojo miloſt vſe moje upajne bi nepoſtavil +del. ed. m ǀ taku je shpegle na ozheſsa poſtavila del. ed. ž ǀ kadar enu meſtu ſe je v' punt poſtavilu del. ed. s ǀ IudausKa Gospoda ſo ga bily sa Capitana poſtavili del. mn. m ǀ vſe nijh vpajnie so k'Christuſu postavili del. mn. m ǀ takorshno ſtrupeno kazho ſmò ſi v'nederie poſtauili del. mn. m ǀ vſe slatu bi bile skrile, inu super bi ſe bile postavile del. mn. ž ǀ na leta pak ſò bile poſtavile del. mn. ž ta Sveti Vblat 2. napisati, navesti: jest veliku S: piſsma, inu vuka S: Vuzheniku po latinsku postavem 1. ed. ǀ ſam ſebe sa exempel ſim bil poſtavil del. ed. m 3. reči: Poſtavimo 1. mn. de je en ſerzhan vojshak, ali kej bo nashal tukushnu oroshje, is katerom ſe bo mogal branit pred Boshyo ſtrelo ǀ Postavimo 1. mn. de ima en mozhan grad na shivi skali ſisidan postaviti se 1. postaviti se: gre inu popoti ſe v'eno ſenizo poſtavi 3. ed. ǀ on ſe pred njega postavi 3. ed. inu te shlake prejemle ǀ my njemu ſe v'punt poſtavimo 1. mn. ǀ vſelej ſe je ven ſtol poſtavila del. ed. ž de vſy ſo jo mogli lahku vidit 2. podati se: ona prezej na raisho ſe poſtavi 3. ed. ǀ Creſcentio na morje ſe poſtavi 3. ed., inu v' Lashko deſhelo ſe perpele ǀ vſe perloshnoſti yszheio, inu v'teshke nevarnoſti ſe poſtavio 3. mn. ǀ sholnerij hitru na pot ſe postavio 3. mn. ǀ letij hitru na rajsho ſe portavio 3. mn. ǀ nikar taku nenaglu ne poſtavite vel. 2. mn. ſe na morie, de ſe nebote grevali ǀ nevarnoſt, v' katero s'prizhe lete perloshnoſti ſe je poſtavil del. ed. m ǀ na naglim ſe je bil na raisho poſtavil del. ed. m ǀ s. Augustinus ſe je bil enkrat postavil del. ed. m premiſhluati to skriunust s. Troijce ǀ na tako dalno, hudo, nevarno pot ſe ſta poſtavila del. dv. m ǀ na ta hudi pot ſe bila postavila del. ed. ž, inu greshnu je shivela ǀ na dalno nevarno rajsho ſe poſtavili del. mn. m ime postaviti imenovati: Visir shena, inu Hzhi ta ſveti karsht prajmeio, inu Hzheri ime Anna poſtavio 3. mn. ǀ S. Clari pak sam G. Bug je letu lepu ime poſtavil del. ed. m, namrezh sfetloba naprej postaviti 1. pokazati, predstaviti: urshoh te nehvaleshnosti nam naprej poſtavi 3. ed. s. Petrus Chryſologus ǀ S. Piſſmu per Danielu Preroku nam naprei poſtavi 3. ed. ene zhudne ſajne, katire je imel Krajl Nabukadonoſor ǀ de ſi lih v' molitvi njemu nasho potrebo naprei nepoſtavimo +1. mn. ǀ mu grob naprej poſtavio 3. mn., de bi ſe nepreuſel sa volo te Ceſarske oblaſti ǀ Je terbei ſe slep ſturiti h' temu, kar nam ſvejt, meſſu, inu hudizh naprei poſtavio 3. mn. ǀ ſe nespovedò, kakor ſo dolshni, temuzh taku naprei greh poſtavio 3. mn. de Spovednik ga nesaſtopi popolnama ǀ poſtavite naprei vel. 2. mn. to gorezho resnizo ǀ Kadar je hotel Pilatus Chriſtuſa reshit od ſmerti, je bil Iudom naprej poſtavil del. ed. m Chriſtuſa, inu Barabba 2. ponuditi, postreči: Hishnim Gospodiniam naprej poſtavem 1. ed. eno debelo kokush ǀ shleht rihte je bil taiſtem naprej poſtavil del. ed. m 3. postaviti za zgled: tem Sakonskim sa en Exempel naprej poſtavem 1. ed. Henoha ǀ Cerku nam naprej poſtovi 3. ed. vſe Svetnike 4. predpisati: tebi naprej poſtavi 3. ed., de ti imash lubit tvoiga ſourashnika ǀ Kadar ohernia meni naprei poſtavi 3. ed., de bi imel mojmu podvershenimu folku nepravizhne novize naloshit 5. postaviti pred: ſakai ie Moyſeſa Aaronu naprei poſtavil del. ed. m ven postaviti postaviti na ogled: kadar kuli ta S. S. Sacrament ſe vun poſtavi 3. ed., ali pak okuli s' proceſſio noſſi zoper se postaviti zoperstaviti se: sakaj n' hozhte vashijm hudim shelom ſe super postavit nedol. ǀ Bogu ſe ſuper poſtavish 2. ed. ǀ G: Bogu super ſe postavish 2. ed. ǀ s'kushnauam tiga Satana ſe ſuper postovish 2. ed. ǀ zhlovek pak Bogu ſe ſuper poſtavi 3. ed. ǀ ſamuzh ſe nijm ſuper poſtavjo 3. mn. ǀ hudizhu, ſvejtu, inu meſſu ſe je bila super poſtavila del. ed. ž ǀ vſe kar je ſtvarjeniga bo njemu super ſe poſtavilu del. ed. s ǀ Vviclefus, inu drugi NèoverniKi ſe ſo bilij super poſtaſtavili del. mn. m Zveze naprej postaviti, ven postaviti in zoper se postaviti so kalki po nem. vorstellen, vorsetzen, ausstellen oz. sich widersetzen.
Svetokriški
rad -a prid. v povedno-prislovni rabi rad: Tobias rad im. ed. m almoshno da ǀ per nyh rad im. ed. m prebiva ǀ ieſt rat im. ed. m tebi verujem de nezh ne veish ǀ Iest bi hotel radt im. ed. m vedit sakai vni Rasbojnik taku hitru ſi je bil Nebeshku krajlestvu sashlushil ǀ Vſmilena je bila Rebecce, katera tem popotnem je rada im. ed. ž poſtregla ǀ So vaſs v'miſlih imeli, de bi vij rada im. ed. ž tiga mladiga Gospuda imela ǀ Sahvalem tebe moje garlu, dokler radu im. ed. s ſi ſe poſtilu ǀ leta dua Sveta Jogra rada im. dv. m ſta ſvojo kry prelila sa lubesan Chriſtusavo ǀ vejm de ijh bodo radi im. mn. m imeli ǀ By rady im. mn. m takrat vidly, de bi Maria Diviza vam na pumozh prishla ǀ kadar noter prideio bi spet rade im. mn. ž vun pershle ǀ radè im. mn. ž ſò vaſſouale, ſe ſo lepotizhile primer.> ſatoraj ſtanovitnu to groſovitno martro rajshi im. ed. m je bil preſtal ǀ rajſhi im. ed. m ie hotel vmrejti od lakoti ǀ sheli raishi im. ed. m mertu, kakor ſlep shiveti ǀ Democles en Ajd raijshi im. ed. m kakor de bi bil veno nezhistost padu je bil v'en vreli kotu s'kozhu ǀ ie raiishi im. ed. m shnimi terpel ǀ raishe im. ed. m hozhe taushenkrat umreti ǀ Origines rejshi im. ed. m ſe je bil Malikom perklonil ǀ je bil taku pravizen, inu de bi raj im. ed. m bil vmerl, Kakor to nar manſhi Krivizo, ali shkodo enimu sturil ǀ ti greshna dusha rajshi im. ed. ž ſi bosh sbrala to vezhno paklensko martro ǀ de bi rajſhi im. ed. ž ſmert ſi iſvolila ǀ lucretia Rimska Gospa, raijshi im. ed. ž kakor de bi bila preshetvu dopernesla, ſe je bila s'kusi oknu vergla ǀ rajſſi im. ed. ž bi ſi hotela ſmert isvoliti ǀ takorshhna bi po reſnizi Mashniku odgovorila, kadar jo per Altariu vprasha: zhe ga hozhe ſa ſvojga mosha? bi gvishnu odgovorila, kakor una, katera je djala: Gospud Duhouni, rashi im. ed. ž njegovu blagu, kakor nlegouo pershono ǀ my imamo rajshi im. mn. m taushentkrat ſmert ǀ rajſhi im. mn. m hozheo do vekoma v'pakli goreti ǀ norze, loterze raiſhi im. mn. m per ſvoy misi imajo, inu shpishejo, kakor te vboge ſirotize ǀ Eny raishi im. mn. m resbeleni sfiniz ſi ſo puſtili v' garlu liti ǀ raijshi im. mn. m ſo shlij vun na nijve orat, koppati ǀ raiſhi im. mn. m norzhje, inu fabale, kakor to Boshjo resnizo poshlushaio ǀ raiſſi im. mn. m hudizha hozhete bugat, inu shlushit ǀ rayshi im. mn. m v'njeh negnuſni bolesni oſtanit ſi isvolio ǀ Ene suoje ozhij s'glave ſi sderejo, rajſhi im. mn. ž kakor de bi njega reshalile ǀ Ene raijſhi im. mn. ž ſe puste v'kolu upleſti, kakor de bi njega gnado sguble presež.> ſvoje miloſtovie ozhij nar rajshi im. ed. m oberne na takushno sgrevano dusho ǀ nam hozhe dat sastopit de nar raijshi im. ed. m prebiva v'nashm, ſerzu ǀ kadar nar rayshi im. mn. m bi ſpali
Svetokriški
riti rijem nedov. riti: ſe ijm bo sgudilu kakur kertu, kateri vſe njega shivozhe dny je ſlep, inu drusiga nedella temuzh semlo rijè 3. ed. (I/1, 198)
Svetokriški
slep -a prid. slep: zhe ſobè tebe bolè, te ne boli roka, zhe ſi gluh, nej ſi slep im. ed. m ǀ Balam je bil ſlep im. ed. m ǀ v'Kratkim zhaſsu bosh nah, ſlejp im. ed. m, inu reven, od vſhih ſapushen ǀ kakor unimu kateri je sleip im. ed. m ǀ kakor ſe je bil sadarshal uni slepi im. ed. m dol. zhlovek ǀ Vni ſlepi im. ed. m dol. zhlovik ǀ ſe je slepa im. ed. ž, inu gluha delala ǀ Oh ti neſrezhna, inu ſlepa im. ed. ž Afrodiſia ǀ Chriſtus je bil natla plunil, blatu ſturil, na ozheſſa temu od materniga teleſſa slepimu daj. ed. m zhloveku poſtavil, inu pogled dal ǀ tiga slepiga tož. ed. m ži. Longina je bil resfetil na dushi ǀ eniga ſlepiga tož. ed. m ži. zhloveka je bil s'blatam oſdravil ǀ je bil venem borshti neshal eniga sleipiga tož. ed. m ži. petleria ǀ od ſrezhe, katero malaio slepo tož. ed. ž ǀ Kakor Rabecca ie bila sturila s'tem slepim or. ed. m Iſakam ǀ ty slepi im. mn. m so vidli, ty gluhi ſo shlishali ǀ Vni ſlepij im. mn. m ſamij ſo sa Christuſam tekli ǀ kadar rajsha cillu ti ſlepi im. mn. m sa nijm tekò ǀ njegovi mladi ſlepy im. mn. m ſe porodè ǀ mij do teh mal ſmò bily slepij im. mn. m ǀ Kakor de bi bily ſlèpy im. mn. m ǀ gremo slèpi im. mn. m, inu Chriſtus nam bo naſhe ozheſsa odperl ǀ On je veliku gobovijh ozhiſtil, vodenizhnyh, merselzhnyh, krulovyh, slepyh rod. mn., mutaſtyh, s'boshem shlakam udarjenyh oſdravil ǀ Tem slepem daj. mn. pogled dà, de nihdar neſajdeio ǀ On je vſel prozh te nagnusne rane tem gobaſtom, ſlepom daj. mn. to temmò ǀ s'ſlinamij ie tem ſlepom daj. mn. pogled povernil ǀ ima vun pojti po gaſſah, inu zeſtah, po nyvah, inu borshtah vkupaj klizat, inu perſilit te slepe tož. mn. m, inu gluhe, inu hrome ǀ kadar vidio ſvoje otroke bolne, krulave, gluhe, ſlepe tož. mn. m, mutaste, inu preproste ǀ de bi nam nashe temne, inu slepè tož. mn. ž ozhij reſvetil
Svetokriški
slepec -pca m slepec, tj. slep človek: je en slepez im. ed. ſedil polek ceſte, inu v'Bugaime proſil ǀ de bi enimu slepizu daj. ed. pogledt povernil ǀ de bi lete golufie tiga Puſta nas neſapelale proſſimo s' danashnim slepizam or. ed. ǀ drugi slepizi im. mn. prezei ſo vidili ǀ ſemterke ſe ſadevaio kakor ſlepezij im. mn. ǀ na tem ſvejtu ne najde ampak slepize tož. mn., katere je prishal resvetiti ǀ Satoraj Seneca je imel urshoh s'ſlepzij or. mn. takorshne otroke ſmerjat
Svetokriški
Tobija(s) -sa/-ja m osebno lastno ime Tobija: Tobias im. ed. de ſi lih mei temi nevernimi greshniki je prebival, vener sapuvidi boshje je dershal ǀ Proſſili ſo ta mladi Tobias im. ed., inu njegova Neueſta Sarra s' pravem upajniam ǀ kakor pravi Tobia im. ed. ǀ kakor S. Piſſmu od Tobia rod. ed. govorj ǀ v' tovarshtvi tiga mladiga Tobiaſa rod. ed. ǀ Angel Raphael Tobiu daj. ed. je bil povedal ǀ Jeſt bom njega perglihal timu vsmilenimu Tabiasu daj. ed. ǀ Archangel Raphael je timu mladimu Tobiaſu daj. ed. djal ǀ kakor Angel Raphael ozhitnu je bil sapovedal timu ſtarimu, inu mladimu Tobioſu daj. ed. ǀ Angeli ſo bily obranili Tobia tož. ed., de riba nej bila njega posherla ǀ Raphael Archangel pak ie bil posdravil Tobia tož. ed. ǀ Kadar ſo tiga slepiga Tobiasa tož. ed. troshtali ǀ Zhastili ſo njega muzh v'Sampſonu, njega milost v'Davidu, njega dobruto v'Tobiasu mest. ed. ǀ s' Tobiam or. ed. sheli raishi mertu, kakor ſlep shiveti ǀ Se nenajdeo vezh Tabiaſi im. mn. 1. Tobíja Starêjši, lat. V Tobias, glavna oseba Tobijeve knjige (SP Tob 1,1) 2. Tobíja Mlájši, sin prvega (SP Tob 1,9)
Svetokriški
videti -im dvovid. videti, opaziti: sdaj bodem jest mojo kunsht pustil vidit nedol. ǀ Iosephavi bratje ſo njega taku mozhnu ſaurashili, de shiviga nej ſo mogli viditi nedol. ǀ temma nepuſtij ozheſsom ſvetlobo vjditi nedol. ǀ aku shelite vidith nedol., vſdignite vashe ozhy ǀ videm 1. ed. de en mladenizh s'hiſhe pride ǀ vidim 1. ed. de krajl Saul nemore Davida shiviga terpeti na semli ǀ uidim 1. ed. eno veliko miſo perprauleno ǀ Ah Peter! kaj jest vidjm 1. ed., inu samerkam ǀ nihdar nevidim +1. ed. de bi molila ǀ nevidem +1. ed. ſvetlobe tiga ſonza ǀ kadar ti vidish 2. ed. eniga lazhniga ǀ uidish 2. ed. de ena moshka pershona s' eno shensko dolgu zhaſſa vkupai na tihama govorita ǀ vidizh 2. ed. de ta ſadna minuta tvoja ſe perblishuje ǀ Si li slep, nevidish +2. ed. de tij ſo ludje ǀ ouzhiza kakor vidi 3. ed. volka ſe prestrashi ǀ Ali gdu nevidi +3. ed. de she vekshi norzi ſe najdejo v'mej kersheniki ǀ vidimo 1. mn. de s'kruha rata S: Meſsu, s'vina S: krij Naſhiga Odrèshenika Christuſa Iesuſa ǀ uidimo 1. mn., de od ſtu moshkih pershon kumai deſſet zhiſtu shivè ǀ kakor vidmo 1. mn. s' ozhmy nashe Svete Vere ǀ de ſi glih s'nashimi ozhmij ijh nevidimo +1. mn. ǀ Vidite 2. mn. ta veliki shakil Kateriga sa herptom dershim ǀ vij uidite 2. mn. eniga zhloveka smalaniga ǀ Kadar vy zhudeshe, inu mirakelne nevidite +2. mn., taku neverujete ǀ neviditi +vel. 2. mn. taisti lepi stol, kateri vamm je perpraulen ǀ vidio 3. mn. ſvoje otroke bolne, krulave, gluhe, ſlepe, mutaste, inu preproste ǀ vidjo 3. mn. kaj premore ta strah ǀ Se najdeio niketere shivali, katere nevidio +3. mn. po dnevi ǀ je vidil del. ed. m pred Stolam Boshiga Iagneta enu veliku glashovu morje ǀ kadar je videl del. ed. m tize letejti ǀ bosh uidil del. ed. m ti loter tajſto loterzo s'katero ſi nezhiſtoſt tribal ǀ S. Duh kadar je vidu del. ed. m to andohtlivo molitu ǀ Kadar bi edn ozhy ſvoje salimal, de bi nekatire ure nevidil +del. ed. m ǀ jevidil +del. ed. m de vus je bil reſtargan ǀ una Gospa vidila del. ed. ž en novu furum guanta ǀ karkuli per drugyh shenah je vidla del. ed. ž ſim mogal taiſti kupit ǀ de bi 40 lejt zhloveka nevidla +del. ed. ž ǀ Letu je taiſtu oku, kateru je tebe vidilu del. ed. s na skriunim greshiti ǀ my dua uſhe veliku lejt ſe nejſmo vidila del. dv. m ǀ zhes dan ſe ſo greha varvali, de bi ſonze yh nevidlu +del. ed. s ǀ taisti kateri ſo letu vidili del. mn. m ſe ſo zhudilij ǀ ſó njemu ſprizhovali, de ſó vidli del. mn. m Chriſtusa ǀ ony ſo vidily del. mn. m tulikain lejt taistiga reuniga nadlushniga zhloveka per vejeriu leſhati ǀ kadar ſo vidilij del. mn. m de nijh Ceſarij, inu generali … ſe ſo v'Mestu pelali ǀ By rady takrat vidly del. mn. m, de bi Maria Diviza vam na pumozh prishla ǀ Pojte v'Libio inu bote vidlli del. mn. m de od velike urozhine vumeraio ǀ kakor ſo bili zhes tu krivavu morje preshli, inu vjdili del. mn. m de Bug njeh ſaurashnike potupil ǀ De ſi lih ludje bi sa letu neveidili, inu nevidili +del. mn. m ǀ kadar so vidile del. mn. ž, de taku obilnu ſo oskerblene, inu dobro guantane ǀ Kai menish de lete Boshije ozhij nej ſo vidle del. mn. ž taiste tuoje nezhiste della videti se videti se: kadar eden ſe gleda v'shpegli ſe vidi 3. ed. kakor je ſam na ſebi ǀ ſe nevidi +3. ed. obenu pobulshaine per ludeh ǀ Svèſde sò ſvetle, inu ſe navidi +3. ed. od kod ſvetlobo prajmejo ǀ muzh te s. gnade ozhitnu ſe je vidila del. ed. ž per teh S. Pushaunikoh ǀ Letu ſe je vidilu del. ed. s per tej parvi Sveti Vezheriy ǀ kadar bi G. Bug perpuſtil, de bi ſe vidlu del. ed. s, kaj ludje mislio, kadar molio ǀ neboyteſe, de bi ſi lih v' taiſti kambri sagledali te zherne orle, ali pak te vſtekle pſſe, katiri na taiſto dusho zhakaio, kakor vezh krat per takorshneh bolnikah ſe ſo vidili del. mn. m ǀ Na dan tiga S. Rojstva trij sonza ſe ſo na Nebeſijh perkasale, inu tudi nesnane, inu zhudne svesde ſe ſo vidile del. mn. ž ǀ sapovei Adriana neuſmilenu tepſt, de koſti, inu zheva ſo ſe vidle del. mn. ž/s
Svetokriški
zadeti -denem dov. 1. zadeti v različnih pomenih: rajshi s'Platonam hozhe falliti, kakor s' drugimy Vuzheniki reſnizo sadejti nedol. ǀ Gospud, Leta poklizhe Malaria, ter ſe shnim sgliha sa 12. Kron, de bi ga ſmalal, on ſe pofliſſa prau ga sadeiti nedol. ǀ v'rashin sadene 3. ed., prato v' ogin vershe ǀ danas ena kugla ga sadene 3. ed., jutre nebo vezh ſe vojskoval ǀ tiga kateriga ſadene 3. ed. rata bogat, tij drugi oſtanio ſiromashki ǀ Ta ſtarishi ſtreli inu hozheta v'urat ſadene 3. ed. ǀ glaſſ tiga ſtrupa yh nej sadel del. ed. m ǀ ga nej prau ſedel del. ed. m, ali smalal ǀ danas je Pridigar dobru sedel del. ed. m tega, inu uno ǀ obeden teh nej reſnize ſedel del. ed. m ǀ tajſti ſyn kateri bo v' ſerze ozhetavu s' ſtrelo ſedil del. ed. m ǀ moja roka je tebe sadela del. ed. ž ǀ de bi vaſſ nesadela +del. ed. ž ena nesrezhna minuta 2. zadevati, tikati se: kar mene sadene 3. ed. jest oblubem tebi ò Gospud ǀ Kar pak moyh bogaboyezhih Poshlushauzou sadene 3. ed. jeſt ſe troshtam de vſy bodo v' nebeſſa prishli ǀ farbeshnu, kakor de bi njega nesadelu +del. ed. s, v' skledo ſegne, ter frishnu jei 3. biti upravičen: Jeſt ſim ta mlaishi, mene sadene 3. ed. sberat ǀ puſti nej G. Bug ſodi, sakaj tebe nesadene +3. ed. ſodit, inu shtrajfat 4. priti na vrsto: de bi Mosh en meſiz gospodaril, ona pak tudi en meſiz, ali kadar je sheno sadelu del. ed. s, on je bil perſilen cel taiſti meſiz ſe iz hishe pobrati ǀ kadar je sheno ſadelu del. ed. s gospodarit zadeti se zadeti se: kadar greshnik ſvetlobo gnade boshie sgubish, inu slep ratash, de nevidish kam gresh, namrezh v' tu vezhnu pogubleine, polsot ſe ſadenesh 2. ed., ter is eniga greha v' ta drugi padesh ǀ ven ſtol ſe sadene 3. ed., ter s' shkafam pade vodo reslie ǀ ſe ven kamen ſadene 3. ed., ter v'potok berbuti ǀ en ſteber jem je mogal na mejſti luzhi shlushiti, de kej ſe nej ſo sadeli del. mn. m ǀ G. Bug videozh de my v'temmi tiga neuarniga Svejta rajshamo, de bi kej ſe nesadeli +del. mn. m, padili, inu cilu urat neulomili, naſs je oskarbel s'to gorezho, inu Svetlo baklo gnade S. Duha zadeti si potruditi se: kadar uni greshnik, una greshinza tulikain bi ſi bilij sadeli del. mn. m sa Nebu, kulikain sa paku
Svetokriški
zastopiti -im dov. razumeti, pojmovati: S. Duh nam je hotel dati saſtopit nedol. to reſnizo ǀ kakor nam je hotel dati ſaſtopit nedol. S. Pet. Chryſologus ǀ veliku minie bomo mij mogli sgruntat, inu sastopit nedol. ǀ ſam sposnà de shtijri rizhi sgruntat, inu saſtopet nedol. nemore ǀ ſam Chriſtus nam ie hotel sastopet nedol. dati ǀ nam je hotel David dati sostopit nedol. ǀ De bi nam dal satopit nedol. de njega S. Roke ſo vſelej perpraulene nam na pomozh priti ǀ Iest saſtopim 1. ed. taiste shene ǀ Ner poprei imate ſamerkate Nem. Nem., kaj ſaſtopim 1. ed. ſa leto beſſedo: gnada, od katere bom govuril ǀ letu ſaſtopem 1. ed. ǀ Vaſs sabſtopim 1. ed. Nem. Nem., de vshe vasho nedolshnoſt ſte sgubili ǀ Jeſt nesaſtopim +1. ed. kaj ta, ali uni zhlovek shelj ǀ S. Chryſoſtomus sa tu ner bulshi oroshje saſtopi 3. ed. S. molitvo ǀ Sa ta ner pervi od Boga iſvoleni kamen, Galatinus ſaſtopi 3. ed. Mario Divizo ǀ Sa hishniga Ozheta ſe saſtopi 3. ed. Bug Ozha ǀ taku sastopi 3. ed. S. Hieronijmus ǀ taku naprei greh poſtavio de Spovednik ga nesaſtopi +3. ed. popolnama ǀ molzhi, molzhi vſhe sastopimo 1. mn., kaj hozhes rezhi ǀ vſhe saſtopite 2. mn. kaj hozhem rezhi ǀ ony mene dobru saſtopio 3. mn. ǀ ſa Riſe ſaſtopio 3. mn. S. S. Vzheniki hudizhe ǀ katere beſsede drugi sastopio 3. mn. od gajshlajna Odreshenika nashiga Christuſa Iesuſa ǀ Se nesaſtopio +3. mn. taiſti ludje, kateri pò semli hodio, nyh potrebnu shiuleine yszheio ǀ O Adamavi Otrozi, kateri s'dreviom ſe guantate kakor vaſh ozha Adam, ſaſtopite vel. 2. mn. to pergliho ǀ Ta Student je dobru lete beſſede saſtopil del. ed. m ǀ kar narvezh bo mogozhe lastne ſlovenske beſsede bom nuzal, de jih bosh lahku ſaſtopil del. ed. m ǀ nijh jesik je bil Bug smeſhal de eden tega drusiga nej sastopel del. ed. m ǀ kadar je anshlu te dushe, inu Isvelizhajna je bil ſlep, nepameten, nej videl, nej posnal, nej ſastopil del. ed. m ǀ kumaj je bila ſaſtopila del. ed. ž ǀ dokler ſerza nej ſo imeli, pridige nej ſo saſtopili del. mn. m ǀ kadar od shpegariou ſo blij ſaſtopili del. mn. m lete beſſede ǀ ta Vuzheni zhlovek je zuiblal, de bi lete beſſede ludje od katiriga druſiga nesaſtopili +del. mn. m ǀ od Angelou ſo bile saſtopile del. mn. ž, de taiſti, kateriga ſò yskale je bil od ſmerti gori vſtal zastopiti se razumeti se, umeti: Se ſaſtopi 3. ed. na muſiko ǀ dobru ſe ſastopi 3. ed. na ſuojo kunsht ǀ uni ima eno teshko praudo, katero nemore vnkaj ſpelati, dokler ſe nesaſtopi +3. ed. sadosti ǀ obeden v'mej nimy ſe nej pravu saſtopil del. ed. m na vojsko ǀ na obeno rejzh ſe nej ſaſtopila del. ed. ž Kalk po nem. verstehen ‛razumeti, pojmovati’
Število zadetkov: 19
Dostopnost