Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pleteršnik
govoríti, -ím, vb. impf. reden, sprechen; govóri, sprich! tako se ne govori, das ist gegen den Sprachgebrauch, Cig. (T.); težko g., eine schwere Zunge haben; gladko g., geläufig sprechen; razločno g., eine deutliche Aussprache haben; g. kakor bi rezal, mit geläufiger Zunge sprechen, Cig.; govori se, da ..., man spricht davon, es verlautet, dass ...; tebi je lahko g., du hast gut reden, Cig.; sam sebi g., sam v sebi g., bei sich selbst sprechen, Krelj; vmes g., dazwischen reden; kdo bode danes govoril? wer wird heute den Vortrag halten? g., kakor bi rožice sadil, schön sprechen, C.; g., kakor bi med lizal, voll freundlicher Worte sein, Cig.; g., kakor bi otrobe vezal, ohne Zusammenhang reden, Cig.; g., da ni ne na konja ne na osla, ungereimtes Zeug sprechen, Cig.; g., kar slina na jezik prinese, reden, wie es in den Mund kommt, Cig.; resnico g., die Wahrheit reden; na vsa usta, brez ovinkov g., offen, von der Leber weg reden, Cig.; komu po godu g., nach dem Munde reden, Cig.; brez bahanja govoreč, ohne Ruhm zu melden, Cig.; prav govoreč, eigentlich, Meg.; g. o čem, von, über etwas sprechen; o tem se ne govori, davon ist nicht die Rede; zoper koga (kaj), proti komu, čemu g., gegen (wider) jemanden, etwas sprechen; črez koga g., übel von jemandem sprechen, Cig., Met.; za koga g., für jemanden Fürsprache einlegen; govori naprej in nazaj, spricht pro und contra, Koborid-Erj. (Torb.); — lauten: kakor govori zakon, Levst. (Nauk); — govórit', Kr.
Prekmurski
mravlínski -a -o prid. mravljinčen: ostro vlago, imenüvan mravlinska slina AI 1878, 37
Vorenc
pljunec msputum, -tipluniz, ſlina
Pleteršnik
slína, f. der Speichel; lišaj s teščo slino pomaži, pa ozdravi, Levst. (Rok.); nav. pl. sline; sline požirati; sline se mu cedijo iz ust, der Speichel rinnt ihm aus dem Munde; sline se mi cede po čem, der Mund wässert mir nach etwas, = sline cedim po čem; sline komu delati, jemandem den Mund nach etwas wässerig machen, Cig.
Prekmurski
slìna tudi slǘna -e ž slina: Saliva Szlüna KMS 1780, A7; Szlüna Nyál KM 1790, 92(a); i napravo je blato zſzline KŠ 1771, 296; Nej je vrejden li ſzlin BKM 1789, 282
Celotno geslo Pohlin
slina [slína] samostalnik ženskega spola

slina

Celotno geslo Hipolit
slina samostalnik ženskega spola
Vorenc
slina1 žF5, salivaſlina; salivosus, -a, -umkar ima ṡhmáh po ſlinah, kar po ſlinah diſhy; senetiaeſline eniga ſtarza, ſo ty opravlàvzi; sputum, -tipluniz, ſlina
Vorenc
slina2 žstaphis, -dis, idem ac herba pedicularisṡeliṡzhe ṡa uſhy, ſline ṡeliṡzhe
Celotno geslo Megiser
slina -e samostalnik ženskega spola
Besedje16
slina sam. ž ♦ P: 11 (TT 1557, TR 1558, KB 1566, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)
Svetokriški
sline slin ž mn. slina: njemu ſe ſò sline im. mn. zidile ǀ sline im. mn. mu ſe sazhneo ziditi ǀ Chriſtus s' slinami or. mn. pomashe njegove ozhij ǀ S' slinamy or. mn. tem slepem je ozhy odperal ǀ s'ſlinamij or. mn. ie tem ſlepom pogled povernil
Celotno geslo Pohlin
žlem [žlẹ̑m žlemȗ] samostalnik moškega spola
  1. sluz
  2. mehur
Število zadetkov: 13