Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Botanika
barjánska tájga -e -e ž
Celotno geslo eSSKJ
bòr1 bôra samostalnik moškega spola [bòr]
    1. iglasto drevo z dolgimi iglicami in razbrazdanim lubjem; primerjaj lat. Pinus; SINONIMI: borovec
      1.1. les tega drevesa
STALNE ZVEZE: alepski bor, črni bor, gorski bor, korejski bor, primorski bor, pritlikavi bor, rdeči bor, zeleni bor
ETIMOLOGIJA: = cslov. borъ, hrv., srb. bȏr, rus. bór ‛iglast gozd’, češ. bor < pslov. *borъ iz ide. *bharu- ‛iglasto drevo’, tako kot stnord. bǫrr ‛drevo’, ags. bearu ‛gozd, grmičevje’, iz ide. *bhar- ‛nekaj ostrega, drevesna iglica, resa’ - več ...
Geografija
boreálni gózd -ega -a m
SSKJ²
brína tudi brínja -e ž (í; ī)
1. star. brin: nizka košata brina
2. nar. gorenjsko smreka
Pravopis
brína -e ž (í) pokr. gor. smreka
Pleteršnik
brína, f. 1) der Wacholder (juniperus communis), Cig., Jan., C.; sabinska b., der Säbenbaum (juniperus sabina), Cig.; — 2) das Nadelholz, na Bolškem-Erj. (Torb.); die abgehackten Nadelholzäste, Zilj.-Jarn. (Rok.), Mik.; — 3) = smreka, Plužna-Erj. (Torb.), Rez.-Mik., Kranjska Gora (Gor.)-DSv., Zora.
Pleteršnik
cmerẹ́ka, f., C., Danj. (Posv. p.); pogl. smreka.
Geografija
dominántna vŕsta -e -e ž
SSKJ²
drevésce -a s (ẹ̑)
manjšalnica od drevo: saditi drevesca; mlado drevesce; pritlikava pomarančna drevesca; sadna drevesca / božično drevesce v krščanskem okolju majhna smreka ali jelka, okrašena za božične praznike
SSKJ²
drevéšček -čka m (ẹ̑)
pog. drevesce: saditi dreveščke
// majhna smreka ali jelka, okrašena za božične ali novoletne praznike: prižgati svečke na dreveščku
Pravopis
dvódêbeln -a -o [bə] (ọ̑ȇ)
dvódêbelni -a -o [bə] (ọ̑ȇ) ~a smreka
dvódêbelnost -i [bə] ž, pojm. (ọ̑ȇ)
Botanika
ênodómna rastlínska vŕsta -e -e -e ž
Jezikovna
Etimološka razlaga krajevnega imena »Cmereška Gorca«

Zanima me etimološka razlaga krajevnega imena Cmereška Gorca in priimka Cmerešek, zlasti morebitna zveza med njima.

Pleteršnik
galijǫ̑t, m. 1) = galeot, Jan.; galeja polna galijotov (galjotov), Jsvkr.; — 2) großer, ungeschlachter Mensch, Cig., (galjot), Mur., Met., Notr.; kot smreka velik g., (galjot) Erj. (Izb. sp.); — kričiš, kakor galijot, Lašče-Levst. (Rok.).
Botanika
gôrski íglasti gózd -ega -ega -a m
Pleteršnik
grlję̑vəc, -vca, m. smreka z grlji, Dol.
SSKJ²
hiperním -a m (ȋ)
jezikosl. beseda, katere širši pomen izraža nadrejeni pojem v razmerju do besed z ožjim pomenom; nadpomenka: hipernim od besede smreka je beseda drevo
Pleteršnik
hǫ̑ja 2., f. 1) = jel, jelka, die Edeltanne, die Weißtanne (abies pectinata), Guts., Jarn., Mur., V.-Cig., Medv. (Rok.); — 2) črna h. = smreka, Z., Hlad.; — 3) der Nadelbaum, Cig., Jan.; — 4) frisches Nadelholzreisig, C., Mik., Gor.; — v hojo iti = v gozd iti, Ip.; — tudi: hǫ́ja; pogl. hvoja.
Vorenc
hoja2 ž, F4, abies, -tis, ena hoja ali ſmréka; agaricum, vel cus, ena goba od ſmréke ali hoye; corus, tudi zofli, ali veliki abranki na ſmrékah, ali hojah; tannus, abronki, ali zofli na ſmréki ali hoji, v'katerih je ſéme
Jezikovna
Ime »Udin boršt« in sklonljivost njegove prve sestavine

Ali se ob predlogu v pri imenu pretežno gozdnatega območja na Gorenjskem sklanja oba dela ali zgolj boršt? V večini virov se besede Udin ne sklanja, pri posameznih primerih pa se. Kako je torej pravilno? Primer:

V Udin/Udinem borštu prevladujeta bor in smreka.

Število zadetkov: 103