Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
črêslati -am tudi čréslati -am nedov. (ē ȇ; ẹ̄ ẹ̑) gozd. lupiti lubje za čreslo: čreslati smreko
SSKJ
íglovje in iglóvje -a s (ȋ; ọ̑) iglast(i) gozd: v iglovju je šelestelo
// redko igličevje, igličje: plast iglovja pod smreko
SSKJ
léstvenica -e ž (ẹ̑) 
  1. 1. drog lestve, v katerem so pritrjeni klini, deščice; lestvenik: ena lestvenica se je zlomila; uporabiti smreko za lestvenico
  2. 2. nav. mn., knjiž. lojtrski voz, lojtrnik: zapeljati lestvenice pod kozolec; lestvenice so polne snopov
SSKJ
mravljinják tudi mravljínjak -a m (á; ȋ) nar. mravljišče: mravljinjak pod smreko; v taborišču je vrvelo kakor v mravljinjaku
SSKJ
namúliti -im dov., namulíla tudi namúlila (ú ū) 
  1. 1. z muljenjem priti do določene količine česa: krava je namulila poln gobec zelenja
  2. 2. nar. dolenjsko napuliti, natrgati v šopih: pod smreko je namulil suhe trave
    namúliti se ekspr.  z muljenjem se nasititi: voli so se namulili sveže trave
SSKJ
obsékati -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 
  1. 1. s sekanjem odstraniti: obsekati veje / obsekati grmovje / obsekati strmino ob poti
    // s sekanjem narediti, da na drevesu, deblu ni več vej: obsekati smreko / obsekati s sekiro
  2. 2. s sekanjem obdelati: obsekati kamen; obsekati odprtino v ledu / redko obsekati tram obtesati
    obsékan -a -o: obsekan kamen; obsekano drevo
SSKJ
odŕzati -am dov. (r̄ ȓ) gozd. odstraniti lubje in ličje z debla, ko ni muževno: odrzati posekano smreko
● redko odrzati blato s čevljev odrgniti
    odŕzan -a -o: odrzani hlodi
SSKJ
okléstiti -im dov. (ẹ́ ẹ̄) 
  1. 1. s sekiro odstraniti (drevesu) veje: smreko je oklestil samo pri tleh; oklestiti in obeliti / oklestiti veje
    // pog. zelo skrajšati, skrčiti: stavek je tako oklestil, da je postal skoraj nerazumljiv; oklestiti tekst
  2. 2. ekspr. z močnim padanjem povzročiti škodo: toča je oklestila sadno drevje, vinograd
  3. 3. ekspr. natepsti, pretepsti: dobro sem ga oklestil
    okléščen -a -o: okleščene veje; okleščeno deblo, drevje
SSKJ
omajíti -ím tudi omájiti -im dov., omájil (ī í; ā) odstraniti lubje z muževnega debla: omajiti smreko / z nožem omajiti palico
● nar. omajiti piščalko iz vrbovih mladik narediti
// nar. odstraniti lupino, kožo: omajiti krompir / omajiti koruzo oličkati; omajiti prašiča odstraniti ščetine s kože zaklanega prašiča
    omajèn -êna -o tudi omájen -a -o: omajeno drevo, jabolko
SSKJ
ónile -a- -o- zaim. (ọ̑) ekspr. izraža, da je oseba ali stvar od govorečega oddaljena, odmaknjena, vendar mu vidna: onile človek se mi zdi znan; stopimo v senco pod onole smreko
SSKJ
oplêsti oplêtem dov., oplêtel in oplétel oplêtla, stil. oplèl oplêla (é) 
  1. 1. pletoč narediti, da je kaj obdano s podolgovato, upogljivo stvarjo: oplete tri steklenice na dan; pren., ekspr. skušala ga je oplesti z ljubezenskimi mrežami
    // narediti, da pride kaka podolgovata, upogljiva stvar večkrat okrog česa: oplesti bodečo žico okoli kolov
    // okrasiti s podolgovatimi okraski: lepo oplesti; oplesti voz s pisanimi trakovi
  2. 2. rastoč pokriti površino: zidove je opletel gost bršljan / srobot je opletel smreko
  3. 3. narediti krožnemu gibu podoben gib: še enkrat je opletel z rokami, nato pa se potopil / vol je opletel z repom / ekspr. tako jo je udaril, da ji je glava kar opletla / tovornjak je opletel s prikolico
  4. 4. ekspr. udariti: opletel ga je z bikovko; oplesti z vajetmi po konjih
    opletèn -êna -o: opletena steklenica; z venci opletene lože
SSKJ
podžagováti -újem nedov. (á ȗ) na spodnjem koncu žagati: fanta sta podžagovala smreko
SSKJ
posékati -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 
  1. 1. s sekanjem podreti: posekati drevo, smreko; posekati na golo / redko posekati hrib, les gozdna drevesa, gozdno drevje
    // posekati zelje
    ●     ekspr. upornikom posekati glave ubiti, usmrtiti jih
  2. 2. ekspr. s sekanjem obdelati; obsekati: posekati ostre robove kamna
  3. 3. ekspr. usmrtiti, raniti, navadno s sabljo, z mečem: kdor se je upiral, so ga posekali; v boju so posekali vse do zadnjega moža / posekal ga je rafal
    // premagati: posekati sovražnike / v igri ga je vedno posekal
  4. 4. ekspr. prekositi, preseči: kmalu je posekal vse sošolce; pri delu me ne posekaš; v pridnosti poseka vse / s svojo dolgovezno pripovedjo je posekal vse pripovedovalce
    // prepričljivo zavrniti: v trenutku ga je posekal
    posékan -a -o: posekan les čaka na prevoz; posekano drevo; padel je kot posekan hrast
SSKJ
prerásti -rástem in -rásem dov., prerásel in prerástel (á) 
  1. 1. rastoč prekriti: bršljan je prerasel obzidje; trava je prerasla dvorišče / rano ji je prerasla kožica
  2. 2. z rastjo preseči: sin je prerasel očeta; jelka preraste smreko / publ. investicije so prerasle materialne možnosti; pren. v znanju je prerasel svojega učitelja
  3. 3. v zvezi z v doseči višjo stopnjo glede na intenzivnost, obseg: Osvobodilna fronta je prerasla v vseljudsko gibanje; poznanstvo je preraslo v prijateljstvo; meddržavni spor je prerasel v vojno / bataljon je v kratkem času prerasel v odred
    ●     publ. zborovanje je preraslo svoj informativni značaj je bilo več kot samo informativno; publ. te napake smo že prerasli teh napak ne delamo več; lansko obleko je že prerasla tako je zrasla, da ji obleka ni več prav
    preráščen -a -o: z mahom preraščene skale; pšenica je preraščena s plevelom; prim. prerasel
SSKJ
razkláti -kóljem dov., razkôlji razkoljíte (á ọ́) 
  1. 1. s sekiro ali zagozdo (po dolgem) dati kaj na dva ali več delov: razklati klado, štor; močno je udaril in poleno se je razklalo / razklati na dvoje, na pol
  2. 2. narediti podolgovato odprtino, zarezo v kaj: strela je razklala vrh drevesa; z nožem razklati lubje; brezoseb. smreko je razklalo; pren., ekspr. slepeč blisk je razklal nebo
  3. 3. nav. ekspr. ločiti v dele, skupine: taka politika bo stranko razklala; zaradi sporov se je organizacija razklala / razklati se v dva tabora
  4. 4. ekspr. povzročiti prenehanje česa, navadno za krajši čas: tuljenje sirene je razklalo tišino / približujoči se koraki so razklali mir
    ●     ekspr. ne povejte tega materi, bolečina ji bo razklala srce preveč jo bo prizadelo; ekspr. ne dovolim ti, pa če se razkolješ sploh ne
    razklán -a -o 
    1. 1. deležnik od razklati: razklano deblo; čez pol razklana ladja
    2. 2. ki je v stanju velike notranje napetosti zaradi nasprotujočih si čustev, hotenj: razklan človek; biti, postati razklan / duševno, notranje razklan; ekspr. bil je sam v sebi razklan
      ●       ekspr. odgovoril je z razklanim glasom hripavim, drhtečim
SSKJ
skléstiti -im dov. (ẹ́ ẹ̄) 
  1. 1. s sekiro odstraniti (drevesu) veje: sklestiti smreko / sklestiti veje
  2. 2. ekspr. z močnim padanjem povzročiti škodo: toča je sklestila sadno drevje, vinograd
    ●     miši so sklestile slamo uničile; redko sklestiti kostanj z drevesa sklatiti
    skléščen -a -o: skleščene veje
SSKJ
smréka -e ž (ẹ́) iglasto drevo s temno zelenimi koničastimi iglicami, visečimi storži in rdečkasto rjavo razpokano skorjo: smreka raste, se suši; posekati smreko; visoke smreke; raven, vitek kot smreka
♦ gozd. pokljuška smreka; vrtn. sobna smreka smreki podobna sobna rastlina s koničastimi iglicami in v pravilnih vretencih razvrščenimi vejami, Araucaria heterophylla; srebrna smreka parkovno drevo s srebrno sivimi iglicami, Picea pungens var. glauca
SSKJ
smrékov -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na smreko: smrekov les; smrekovi storži; suhe smrekove iglice; gredo je pokrila s smrekovimi vejami; smrekovo lubje / smrekov gozd / smrekov med; inhalirati smrekovo olje / smrekovo pohištvo
♦ zool. smrekov kapar; smrekov lubadar; smrekov prelec prelec, katerega ličinka jé iglice smreke, Lymantria monacha
SSKJ
zasékati -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 
  1. 1. z udarcem, udarci z ostrim predmetom narediti zarezo, odprtino v kaj: zasekati deblo, drevo; zasekati smreko, da cedi smolo
    // z udarcem, udarci priti z ostrim predmetom kam: močno je udaril, da je zasekal v spodnjo plast / zasekati s srpom v krtino
  2. 2. z udarcem narediti, da kak oster predmet pride v kaj in tam ostane: zasekati sekiro v tnalo / zasekati lopato v ilovico
  3. 3. z udarcem, udarci z ostrim predmetom narediti kaj: zasekati letnico, znamenje v skorjo; zasekati luknjo v led / zasekati prehod skozi goščavo; zasekati stopnice v hrib / s sabljo zasekati komu rano; pren., ekspr. krivica mu je zasekala globoko rano
    // brezoseb. začutiti ostro bolečino: zasekalo ga je v križu; ob novici jo je zasekalo v srcu
  4. 4. ekspr. ostro, kratko udariti: zasekati s sabljo proti komu / zasekati s palico po tleh
  5. 5. ekspr. zaradi sile, ostrine priti, prodreti v kaj: zobje zasekajo v suh kruh / sekalci se mu od nestrpnosti zasekajo v spodnjo ustnico
  6. 6. ekspr. ostro, nenadoma se zaslišati: žvižg zaseka bližje / v tišino zaseka strel
  7. 7. ekspr. rezko, odločno reči: ni res, je zasekal oče
    ♦     voj. zasekati poti s podrtimi drevesi, obrnjenimi z vrhovi proti sovražniku, narediti poti težje prehodne
    zasékati se 
    1. 1. zmotiti se pri sekanju: tesar se ni zasekal
    2. 2. ekspr. nenadoma, silovito priti, vriniti se kam: četa se je zasekala med sovražnikove enote; s konjenico se zasekati kot klin med upornike
      // nenadoma, silovito se pojaviti kje: v temo se zaseka svetloba žarometov / misel se zaseka vanj
    zasékan -a -o: v štor zasekana sekira
    ●     ekspr. zasekano govorjenje govorjenje, v katerem so besede, stavki izgovarjani z ostrimi premori
Število zadetkov: 19