Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
bòr1 bôra samostalnik moškega spola [bòr]
    1. iglasto drevo z dolgimi iglicami in razbrazdanim lubjem; primerjaj lat. Pinus; SINONIMI: borovec
      1.1. les tega drevesa
STALNE ZVEZE: alepski bor, črni bor, gorski bor, korejski bor, primorski bor, pritlikavi bor, rdeči bor, zeleni bor
ETIMOLOGIJA: = cslov. borъ, hrv., srb. bȏr, rus. bór ‛iglast gozd’, češ. bor < pslov. *borъ iz ide. *bharu- ‛iglasto drevo’, tako kot stnord. bǫrr ‛drevo’, ags. bearu ‛gozd, grmičevje’, iz ide. *bhar- ‛nekaj ostrega, drevesna iglica, resa’ - več ...
Svetokriški
cipres -a m cipresa: cipreſ im. ed. nikarli v'ſpumladi, ino pò leti, temuzh tudi po ſimi ſelen oſtane ǀ S. Duh je Mario Divizo Cipreſu daj. ed. perglihal ǀ jo nebom perglihal ni meſtam, ni shpeglom, ni zitronskimu drevu, ni ojliki, ni gartroshi, ni cipreſſu daj. ed. ǀ nej hotel imeti ni Cipres tož. ed., ni Smreko, ni lipo ← nem. Zypresse, it. cipressa < lat. cyparissus ← gr. κυπάρισσος ‛cipresa’
SSKJ²
črêslati -am tudi čréslati -am nedov. (ē ȇ; ẹ̄ ẹ̑)
gozd. lupiti lubje za čreslo: čreslati smreko
Pravopis
črêslati -am tudi čréslati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; črêslanje tudi čréslanje (é ȇ; ȇ; ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) gozd. kaj ~ smreko
SSKJ²
íglovje in iglôvje -a s (ȋ; ȏ)
iglast(i) gozd: v iglovju je šelestelo
// igličevje, igličje: plast iglovja pod smreko
Celotno geslo eSSKJ
káčast káčasta káčasto pridevnik [káčast] STALNE ZVEZE: kačasta smreka
ETIMOLOGIJA: ↑kača
Celotno geslo eSSKJ
káčji káčja káčje pridevnik [káčji] STALNE ZVEZE: enakokrili kačji pastir, kačja brada, kačja dresen, kačja slina, kačja smreka, kačji pastir, raznokrili kačji pastir
FRAZEOLOGIJA: kačja slina, kačje gnezdo
ETIMOLOGIJA: ↑kača
Jezikovna
Kaj počnemo s škarjami – »strižemo« ali »režemo«?

Kako je prav: strižemo ali režemo s škarjami?

Nekateri strokovni delavci so mnenja, da je pravilno, ko rečemo, da nekdo striže s škarjami in ne reže (njihova razlaga je ta, da režemo z nožem in strižemo s škarji). Meni se zdi, da strižemo takrat, ko nekaj želimo npr. krajšati (papir, blago, lasje ali trava).

Jezikovna
Kako imenujemo okrogle okraske za božično smrečico?

Zanima me, katera beseda je ustrezna za poimenovanje kroglastega božičnega okrasja za smrečico. Našla sem več izrazov, ki se uporabljajo: bunka, bunkica, kroglica itd. Ali mi, prosim, svetujete, kateri je pravilen?

SSKJ²
léstvenica -e ž (ẹ̑)
1. drog lestve, v katerem so pritrjeni klini, deščice; lestvenik: ena lestvenica se je zlomila; uporabiti smreko za lestvenico
2. nav. mn., knjiž. lojtrski voz, lojtrnik: zapeljati lestvenice pod kozolec; lestvenice so polne snopov
Svetokriški
lipa -e ž lipa: obeden nej hotel imeti ni Cipres, ni Smreko, ni lipo tož. ed., sakaj de ſi glih ſo lepè vidit, vener ſo nerodovitne (I/1, 165)
SSKJ²
mravljinják tudi mravljínjak -a m (á; ȋ)
nar. mravljišče: mravljinjak pod smreko; v taborišču je vrvelo kakor v mravljinjaku
Pleteršnik
načę́ti, -čnèm, vb. pf. zuerst von einem Ganzen etwas nehmen, angänzen; hleb kruha n., das erste Stück von einem ganzen Laib Brot abschneiden; poln sod n., aus einem vollen Fass auszuschenken anfangen; jabolko n., den Apfel anschneiden oder anbeißen; prihranjeno n., die Ersparnisse angreifen; kapital (glavnico) n., das Capital angreifen; petek n., die Faste brechen, C.; smreko n., einen Fichtenbaum auflachen, aufritzen, Cig.; — n. se, beginnen, nk.; tukaj se je načelo njegovo znanje s plemenitim mecenom, Levst. (Zb. sp.).
Pleteršnik
namájiti, -im, vb. pf. 1) anschälen, lachen: smreko n., Cig.; — 2) eine gewisse Menge schälen; n. veliko smrek; — 3) abprügeln, Notr.
SSKJ²
namúliti -im dov., namulíla tudi namúlila (ú ū)
1. z muljenjem priti do določene količine česa: krava je namulila poln gobec zelenja
2. nar. dolenjsko napuliti, natrgati v šopih: pod smreko je namulil suhe trave
    namúliti se ekspr.
    z muljenjem se nasititi: voli so se namulili sveže trave
Celotno geslo Sinonimni
obelíti1 in obéliti -im dov.
1.
kaj narediti kaj bolj belo ali razbarvati
SINONIMI:
pobeliti, star. ubeliti, knj.izroč. zbeliti
2.
kaj odstraniti lubje z debla, veje drevesa
SINONIMI:
olupiti, omajiti, nar. izmezgati, gozd. odrzati, nar. oličiti, zastar. omužiti, star. ubeliti, gozd. zdrzati
GLEJ ŠE SINONIM: pobeliti
SSKJ²
obsékati -am dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. s sekanjem odstraniti: obsekati veje / obsekati grmovje / obsekati strmino ob poti
// s sekanjem narediti, da na drevesu, deblu ni več vej: obsekati smreko / obsekati s sekiro
2. s sekanjem obdelati: obsekati kamen; obsekati odprtino v ledu / obsekati tram obtesati
    obsékan -a -o:
    obsekan kamen; obsekano drevo
Celotno geslo Sinonimni
obsékati -am dov.
1.
kaj s sekanjem narediti, da na drevesu, deblu ni več vej
2.
kaj s sekanjem obdelati
SINONIMI:
ekspr. obtesati, ekspr. posekati
GLEJ ŠE SINONIM: obtesati
SSKJ²
odŕzati -am dov. (r̄ ȓ)
gozd. odstraniti lubje in ličje z debla, ko ni muževno: odrzati posekano smreko
● zastar. odrzati blato s čevljev odrgniti
    odŕzan -a -o:
    odrzani hlodi
Pravopis
odŕzati -am dov. -an -ana; odŕzanje (ŕ ȓ; ȓ) pokr. kaj ~ blato s čevljev |odrgniti|; gozd. ~ posekano smreko
Število zadetkov: 46