Zadetki iskanja
// redko igličevje, igličje: plast iglovja pod smreko
- 1. drog lestve, v katerem so pritrjeni klini, deščice; lestvenik: ena lestvenica se je zlomila; uporabiti smreko za lestvenico
- 2. nav. mn., knjiž. lojtrski voz, lojtrnik: zapeljati lestvenice pod kozolec; lestvenice so polne snopov
- 1. z muljenjem priti do določene količine česa: krava je namulila poln gobec zelenja
- 2. nar. dolenjsko napuliti, natrgati v šopih: pod smreko je namulil suhe trave
- namúliti se ekspr. z muljenjem se nasititi: voli so se namulili sveže trave
- 1. s sekanjem odstraniti: obsekati veje / obsekati grmovje / obsekati strmino ob poti
// s sekanjem narediti, da na drevesu, deblu ni več vej: obsekati smreko / obsekati s sekiro - 2. s sekanjem obdelati: obsekati kamen; obsekati odprtino v ledu / redko obsekati tram obtesati
- obsékan -a -o: obsekan kamen; obsekano drevo
● redko odrzati blato s čevljev odrgniti
- odŕzan -a -o: odrzani hlodi
- 1. s sekiro odstraniti (drevesu) veje: smreko je oklestil samo pri tleh; oklestiti in obeliti / oklestiti veje
// pog. zelo skrajšati, skrčiti: stavek je tako oklestil, da je postal skoraj nerazumljiv; oklestiti tekst - 2. ekspr. z močnim padanjem povzročiti škodo: toča je oklestila sadno drevje, vinograd
- 3. ekspr. natepsti, pretepsti: dobro sem ga oklestil
- okléščen -a -o: okleščene veje; okleščeno deblo, drevje
● nar. omajiti piščalko iz vrbovih mladik narediti
// nar. odstraniti lupino, kožo: omajiti krompir / omajiti koruzo oličkati; omajiti prašiča odstraniti ščetine s kože zaklanega prašiča
- omajèn -êna -o tudi omájen -a -o: omajeno drevo, jabolko
- 1. pletoč narediti, da je kaj obdano s podolgovato, upogljivo stvarjo: oplete tri steklenice na dan; pren., ekspr. skušala ga je oplesti z ljubezenskimi mrežami
// narediti, da pride kaka podolgovata, upogljiva stvar večkrat okrog česa: oplesti bodečo žico okoli kolov
// okrasiti s podolgovatimi okraski: lepo oplesti; oplesti voz s pisanimi trakovi - 2. rastoč pokriti površino: zidove je opletel gost bršljan / srobot je opletel smreko
- 3. narediti krožnemu gibu podoben gib: še enkrat je opletel z rokami, nato pa se potopil / vol je opletel z repom / ekspr. tako jo je udaril, da ji je glava kar opletla / tovornjak je opletel s prikolico
- 4. ekspr. udariti: opletel ga je z bikovko; oplesti z vajetmi po konjih
- opletèn -êna -o: opletena steklenica; z venci opletene lože
- 1. s sekanjem podreti: posekati drevo, smreko; posekati na golo / redko posekati hrib, les gozdna drevesa, gozdno drevje
// posekati zelje
● ekspr. upornikom posekati glave ubiti, usmrtiti jih - 2. ekspr. s sekanjem obdelati; obsekati: posekati ostre robove kamna
- 3. ekspr. usmrtiti, raniti, navadno s sabljo, z mečem: kdor se je upiral, so ga posekali; v boju so posekali vse do zadnjega moža / posekal ga je rafal
// premagati: posekati sovražnike / v igri ga je vedno posekal - 4. ekspr. prekositi, preseči: kmalu je posekal vse sošolce; pri delu me ne posekaš; v pridnosti poseka vse / s svojo dolgovezno pripovedjo je posekal vse pripovedovalce
// prepričljivo zavrniti: v trenutku ga je posekal
- posékan -a -o: posekan les čaka na prevoz; posekano drevo; padel je kot posekan hrast
- 1. rastoč prekriti: bršljan je prerasel obzidje; trava je prerasla dvorišče / rano ji je prerasla kožica
- 2. z rastjo preseči: sin je prerasel očeta; jelka preraste smreko / publ. investicije so prerasle materialne možnosti; pren. v znanju je prerasel svojega učitelja
- 3. v zvezi z v doseči višjo stopnjo glede na intenzivnost, obseg: Osvobodilna fronta je prerasla v vseljudsko gibanje; poznanstvo je preraslo v prijateljstvo; meddržavni spor je prerasel v vojno / bataljon je v kratkem času prerasel v odred
● publ. zborovanje je preraslo svoj informativni značaj je bilo več kot samo informativno; publ. te napake smo že prerasli teh napak ne delamo več; lansko obleko je že prerasla tako je zrasla, da ji obleka ni več prav
- preráščen -a -o: z mahom preraščene skale; pšenica je preraščena s plevelom; prim. prerasel
- 1. s sekiro ali zagozdo (po dolgem) dati kaj na dva ali več delov: razklati klado, štor; močno je udaril in poleno se je razklalo / razklati na dvoje, na pol
- 2. narediti podolgovato odprtino, zarezo v kaj: strela je razklala vrh drevesa; z nožem razklati lubje; brezoseb. smreko je razklalo; pren., ekspr. slepeč blisk je razklal nebo
- 3. nav. ekspr. ločiti v dele, skupine: taka politika bo stranko razklala; zaradi sporov se je organizacija razklala / razklati se v dva tabora
- 4. ekspr. povzročiti prenehanje česa, navadno za krajši čas: tuljenje sirene je razklalo tišino / približujoči se koraki so razklali mir
● ekspr. ne povejte tega materi, bolečina ji bo razklala srce preveč jo bo prizadelo; ekspr. ne dovolim ti, pa če se razkolješ sploh ne
- razklán -a -o
- 1. deležnik od razklati: razklano deblo; čez pol razklana ladja
- 2. ki je v stanju velike notranje napetosti zaradi nasprotujočih si čustev, hotenj: razklan človek; biti, postati razklan / duševno, notranje razklan; ekspr. bil je sam v sebi razklan
● ekspr. odgovoril je z razklanim glasom hripavim, drhtečim
- 1. s sekiro odstraniti (drevesu) veje: sklestiti smreko / sklestiti veje
- 2. ekspr. z močnim padanjem povzročiti škodo: toča je sklestila sadno drevje, vinograd
● miši so sklestile slamo uničile; redko sklestiti kostanj z drevesa sklatiti
- skléščen -a -o: skleščene veje
♦ gozd. pokljuška smreka; vrtn. sobna smreka smreki podobna sobna rastlina s koničastimi iglicami in v pravilnih vretencih razvrščenimi vejami, Araucaria heterophylla; srebrna smreka parkovno drevo s srebrno sivimi iglicami, Picea pungens var. glauca
♦ zool. smrekov kapar; smrekov lubadar; smrekov prelec prelec, katerega ličinka jé iglice smreke, Lymantria monacha
- 1. z udarcem, udarci z ostrim predmetom narediti zarezo, odprtino v kaj: zasekati deblo, drevo; zasekati smreko, da cedi smolo
// z udarcem, udarci priti z ostrim predmetom kam: močno je udaril, da je zasekal v spodnjo plast / zasekati s srpom v krtino - 2. z udarcem narediti, da kak oster predmet pride v kaj in tam ostane: zasekati sekiro v tnalo / zasekati lopato v ilovico
- 3. z udarcem, udarci z ostrim predmetom narediti kaj: zasekati letnico, znamenje v skorjo; zasekati luknjo v led / zasekati prehod skozi goščavo; zasekati stopnice v hrib / s sabljo zasekati komu rano; pren., ekspr. krivica mu je zasekala globoko rano
// brezoseb. začutiti ostro bolečino: zasekalo ga je v križu; ob novici jo je zasekalo v srcu - 4. ekspr. ostro, kratko udariti: zasekati s sabljo proti komu / zasekati s palico po tleh
- 5. ekspr. zaradi sile, ostrine priti, prodreti v kaj: zobje zasekajo v suh kruh / sekalci se mu od nestrpnosti zasekajo v spodnjo ustnico
- 6. ekspr. ostro, nenadoma se zaslišati: žvižg zaseka bližje / v tišino zaseka strel
- 7. ekspr. rezko, odločno reči: ni res, je zasekal oče
♦ voj. zasekati poti s podrtimi drevesi, obrnjenimi z vrhovi proti sovražniku, narediti poti težje prehodne
- zasékati se
- 1. zmotiti se pri sekanju: tesar se ni zasekal
- 2. ekspr. nenadoma, silovito priti, vriniti se kam: četa se je zasekala med sovražnikove enote; s konjenico se zasekati kot klin med upornike
// nenadoma, silovito se pojaviti kje: v temo se zaseka svetloba žarometov / misel se zaseka vanj
- zasékan -a -o: v štor zasekana sekira
● ekspr. zasekano govorjenje govorjenje, v katerem so besede, stavki izgovarjani z ostrimi premori