Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Farmacija
árilus -a m
Celotno geslo eSSKJ
bakalá glej bakalár
Celotno geslo eSSKJ
duhovít duhovíta duhovíto pridevnik [duhovít]
    1. ki se zna izražati, ravnati domiselno in šaljivo
      1.1. ki kaže, izraža domiselnost in šaljivost
    2. ki je zasnovan, izveden domiselno, kreativno
ETIMOLOGIJA: ↑duh
SSKJ²
hámburger2 -ja m (ȃ)
sendvič, navadno okrogle oblike, z zrezkom iz sesekljanega mesa: jesti masten, sočen hamburger; naročiti dva hamburgerja, dvojni hamburger; hamburger, kokakola in ocvrt krompirček / kiosk, restavracija, stojnica s hamburgerji
SSKJ²
jéder in jêder -dra -o prid. (ẹ́; é) knjiž.
1. čvrst, krepek: jedri boki; jedre prsi / jeder fant; zdrava jedra dekleta / jeder sadež
♦ les. jeder les
2. nazoren, sočen: jeder jezik / jedri izrazi
SSKJ²
klén3 -a -o prid. (ẹ̄)
1. knjiž. čvrst, krepek: klen rod; mož je še klen / klen značaj
// nazoren, sočen: klene besede / piše v zelo klenem, plastičnem jeziku
2. nav. ekspr., v zvezi s pšenica, zrno zdrav, poln: klena pšenica
    kléno prisl.:
    bil je kleno odločen
SSKJ²
lupína2 -e ž (í)
1. mehek, sočen ovoj sadov, plodov: odstraniti banani, jabolku, krompirju, pomaranči lupino; sadje z debelo, tanko lupino / zelena orehova lupina; bodičasta lupina kostanja, žira ježica / pospravil je jabolčne lupine olupke
2. trd, suh ovoj sadov, plodov: streti, zdrobiti lupino; izluščiti jedrce iz lupine; valovi so premetavali ladjo kakor orehovo lupino / lešnikova, orehova lupina; pren., ekspr. za njegovo trdo lupino se skriva dobro srce
3. ovoj jajca, navadno trd, apnenčast: natreti, razbiti lupino; pišče je prekljuvalo tanko lupino / jajčna lupina; mehka kožnata lupina kačjega jajca
4. zunanje ogrodje nekaterih nižje razvitih živali: školjka odpre, zapre lupino; lupina je gladka, rebrasta / lupina morskega ježka
// zunanje ogrodje nekaterih nižje razvitih živali, navadno spiralno zavito; hišica: polževa lupina
5. zunanji del kakega predmeta, zlasti okroglega: lupine granat / od čolna je ostala samo lupina / ekspr. stali so v lupini velikanske dvorane
// ekspr. (majhen) čoln, (majhna) ladja: vse tri lupine so se v viharju s tovorom in ljudmi potopile
6. ekspr. kar je za kaj nepomembno: pomembno je jedro, ne lupina; njegova prijaznost je samo lupina / knjiž., z oslabljenim pomenom: lupina njegovega slabotnega telesa skriva bogato dušo; lupina videza obdaja resnico
● ekspr. počasi je zlezel iz svoje lupine postal dejaven, sproščen; ekspr. če te mika jedro, zgrizi lupino če hočeš stvar popolnoma spoznati, se moraš potruditi
♦ arhit. lupina neravna, navadno izbočena tanka plošča, ki pokriva prostore večjih razsežnosti; bot. semenska lupina tanek ovoj semena; um. lupina stene, stropi, ki obdajajo in oblikujejo prostor
Celotno geslo Kostelski
lupina ► lėˈpiːn’a -e ž
SSKJ²
mécati -am nedov. (ẹ̄)
zastar. postajati sočen, zrel; mehčati se: te hruške mecajo že konec junija; grozdje so tretjič škropili, ko se je že začelo mecati
Celotno geslo Sinonimni
mehčáti se -ám se nedov.
1.
postajati tak, da se (rad) udere, vda
SINONIMI:
star. mečiti se
2.
postajati sočen, zrel
SINONIMI:
zastar. mecati se, star. mečiti se
Celotno geslo eSSKJ
mléčnica mléčnice samostalnik ženskega spola [mléčnica]
    lističasta goba, ki izloča mleček; primerjaj lat. Lactarius
STALNE ZVEZE: poprova mlečnica, sočna mlečnica
ETIMOLOGIJA: ↑mlečen
SSKJ²
osóčiti se -im se dov. (ọ́ ọ̑)
postati sočen: borovnice se med vkuhavanjem osočijo; po dežju so se grozdne jagode osočile
Pravopis
osóčiti se -im se dov. osôčenje (ọ́ ọ̑) |postati sočen|
SSKJ²
plód -ú in -a m, mn. plodôvi stil. plódi (ọ̑)
1. del rastline, ki sestoji iz semena, navadno z osemenjem: plodovi dozorevajo, odpadajo; plod se odpre; nabirati plodove; zakrnel plod; plodovi bukve, gabra
♦ bot. birni plod nastal iz cveta z več pestiči; enosemenski plod ki ima samo eno seme; glavičasti plod podolgovat ali okrogel mnogosemenski suhi plod; mnogosemenski plod ki ima več semen; sedeči plod brez peclja; suhi plod s suhim osemenjem
// ta del rastline glede na užitnost; sad: jablana ima letos debele plodove; okusen, sočen, zrel plod / gozdni, poljski plodovi / koščičasti, mesnati, pečkati plodovi / zastar. polja so prinašala leto za letom mnogo plodu pridelka
2. med., vet. nastajajoči organizem od tretjega meseca življenja do rojstva: razvoj plodu / donošen, nedonošen plod; glavična, nožna lega plodu / človeški plod
3. knjiž. rezultat, dosežek: razprava je plod večmesečnega raziskovanja / prilaščati si plodove tujega dela; izkazalo se je, da je dogodek plod njegove domišljije / neuspeh je plod njegove nedelavnosti posledica
● knjiž., ekspr. plod ljubezni otrok
SSKJ²
rambútan -a m (ȗ)
visoko zimzeleno tropsko drevo, po izvoru iz jugovzhodne Azije, ali njegov podolgovati koščičasti sad z rdečo lupino in bodicami: velik, visok rambutan; slasten, sočen rambutan; kokos in rambutan
SSKJ²
sád -ú m, prvi pomen stil. sád -a (ȃ)
1. užitni del rastline, ki sestoji iz semena in osemenja: sadovi se debelijo, odpadajo, zorijo; obirati, pobirati sadove; okusen, sočen, zrel sad / koščičasti, mesnati, pečkati sadovi / užitni sadovi / drevo prinaša, rodi sad / ekspr.: sad trte grozdje; sad zemlje pridelki
2. nav. ekspr., z rodilnikom rezultat, dosežek: to so sadovi njegovega dela, truda; sporazum je sad dolgotrajnih pogajanj; razprava je sad večletnega raziskovanja / strahovi so bili sad njene domišljije; sad spoznanja / neuspeh je sad njegove nedelavnosti posledica
● ekspr. prizadevanja niso rodila sadu niso bila uspešna; ekspr. sad njune ljubezni otrok; vznes. ljubila je sad svojega telesa svojega otroka; mesto je kot zrel sad padlo v roke vojakov zavzeli so ga brez truda, boja; prepovedani sad je najslajši človek najrajši dela, česar ne sme; drevo se po sadu spozna
Celotno geslo Hipolit
sočán pridevnik

GLEJ: sočen

SSKJ²
sóčen -čna -o prid., sóčnejši (ọ́ ọ̄)
1. ki vsebuje veliko soka, tekočine: sočni listi, sadeži; sočna trava; češnje so sočne / sočna pečenka / na tej njivi je sočna prst prst, polna vlage, hranilnih snovi
♦ vrtn. ki ima veliko tkiva, vsebujočega vodo; mesnat
2. ekspr. slikovit, bogat: pisateljev jezik je sočen; sočne primerjave
3. ekspr. slikovit, sproščen in nekoliko robat: sočen humor; sočni vzdevki
● ekspr. njegov glas je bil prijeten in sočen poln, lepo zveneč; ekspr. sočne barve izrazite, žive; ekspr. sočne kletve nespodobne, nedostojne; ekspr. dekle ima sočne ustnice napete in rdeče; ekspr. drevje je že sočno muževno
    sóčno prisl.:
    sočno preklinjati, pripovedovati; sočno zelena trava
Pravopis
sóčen -čna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ọ́) ~ sadež; poud.: ~ humor |sproščen, robat|; ~ jezik |slikovit, bogat|; ~e barve |izrazite, žive|; ~e kletve |nespodobne|; ~e ustnice |napete in rdeče|; redk. Drevje je že ~o muževno
sóčnost -i ž, pojm. (ọ́)
Celotno geslo Sinonimni
sóčen -čna -o prid.
ki vsebuje veliko soka, tekočine
SINONIMI:
star. sočnat
GLEJ ŠE SINONIM: slikovit
GLEJ ŠE: jezik, mužiti se
Število zadetkov: 37