Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo Sprotni
aceróla samostalnik ženskega spola
    1. iz botanike tropsko drevo s temno rožnatimi cvetovi in češnjam podobnimi plodovi; Malpighia glabra 
      1.1 plod tega drevesa z visoko vsebnostjo vitamina C, zlasti kot prehransko dopolnilo  
SSKJ²
acíden -dna -o prid. (ȋ)
kem. ki tvori z bazo2 sol; kisel: acidna raztopina
 
agr. acidna tla; med. acidni želodčni sok
agrúm agrúma samostalnik moškega spola [agrúm]
    1. navadno v množini drevo ali grm z rumenimi, oranžnimi ali zelenimi sladko kiselkastimi plodovi kroglaste oblike, ki raste v tropskih ali subtropskih krajih; primerjaj lat. Citrus; SINONIMI: citrus
      1.1. navadno v množini plod tega drevesa ali grma, zlasti kot hrana, jed; SINONIMI: citrus
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. agrume < vulglat. *acrume ‛kisel (sadež)’, prvotneje ‛oster’ < lat. ācer
Jezikovna
Ali je večer »sredin« ali »sredni«?

Že leta opažam, da na MMC uporabljajo izraz sredni namesto sredin. Danes mi je spet padel v oči članek z isto besedo https://www.rtvslo.si/sport/kosarka/drzavno-kosarkarsko-prvenstvo/stavka-kosarkarskih-sodnikov-odnesla-sredne-in-cetrtkove-tekme/687408 Vprašal sem več starejših slavistov in noben se ne strinja s tako rabo. Na Radiu in TV Slovenija vedno uporabljajo sredin, tako kot smo se učili v šoli še v prejšnjem tisočletju.

SSKJ²
alkohól -a m (ọ̑)
brezbarvna hlapljiva tekočina ostrega duha in pekočega okusa: sok vsebuje tudi nekaj alkohola; konzervirati, raztopiti v alkoholu / ugotavljati odstotek alkohola v krvi
 
kem. alkohol alifatska spojina z eno ali več hidroksilnimi skupinami, vezanimi na ogljikove atome; etilni alkohol etanol, etilalkohol; metilni alkohol metanol, metilalkohol; primarni alkohol alkohol, ki z oksidacijo lahko preide v aldehid
// alkoholna pijača: zdržati se alkohola; biti vdan alkoholu; ta človek prenese velike količine alkohola
Farmacija
alóe vêra gél -- -- -a m
Farmacija
alój -a m
SSKJ²
alójev -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na alojo: alojevi listi / alojev sok
Celotno geslo Sprotni
artičókin pridevnik
    1. ki je del artičoke 
      1.1 ki je iz artičoke ali vsebuje artičoko  
askorbínski askorbínska askorbínsko pridevnik [askorbínski]
STALNE ZVEZE: askorbinska kislina
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Ascorbin(säure) ‛askorbinska (kislina)’ iz gr. a.. ‛ne..’ + skorbut
bádelj bádlja samostalnik moškega spola [bádəl]
    1. trnata zdravilna rastlina z vijoličastimi cvetovi v koških, zelenimi nazobčanimi listi z belimi listnimi žilami in črno rjavimi semeni ali del te rastline; primerjaj lat. Silybum marianum; SINONIMI: pegasti badelj
STALNE ZVEZE: pegasti badelj
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. bàdelj, iz bádati ‛bosti’, glej bosti
Pleteršnik
bȃlzam, m. gost, močno dišeč sok, der Balsam.
bèzgov bèzgova bèzgovo in bezgôv bezgôva bezgôvo in bezgòv bezgôva bezgôvo pridevnik [bə̀zgou̯ bə̀zgova bə̀zgovo] in [bəzgôu̯ bəzgôva bəzgôvo] in [bəzgòu̯ bəzgôva bəzgôvo] STALNE ZVEZE: bezgova prstasta kukavica, bezgova uhljevka
ETIMOLOGIJA: bezeg
SSKJ²
bezgôvec in bèzgovec -vca [bəzgovəcm (ō; ə̀)
bezgov grm, bezeg: zleknil se je v senco bezgovca
// sok, žganje ali vino iz bezgovih jagod: piti bezgovec
SSKJ²
blèn bléna m (ȅ ẹ́)
bot. strupena dlakava rastlina z rumenimi cveti; črni zobnik2sok blena
Čebelarstvo
bôrova mána -e -e ž
SSKJ²
borovníčev -a -o prid. (í)
nanašajoč se na borovnice: borovničev grmiček / borovničev sok; borovničev zavitek
Pravopis
borovníčev -a -o (í) ~ sok
SSKJ²
borovníčevec -vca m (í)
žganje iz borovnic: izvrsten, star borovničevec / razredčiti borovničevec sok iz borovnic
SSKJ²
bradavíčnik -a m (ȋ)
nar. rastlina z zlato rumenimi cveti, ki ima v steblu temno rumen strupen sok; krvavi mlečnik: sok bradavičnika
Število zadetkov: 450