Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
maréla maréle samostalnik ženskega spola [maréla]
    1. neformalno priprava z zložljivim nepremočljivim platnom in ročajem za zaščito pred padavinami; SINONIMI: dežnik
    2. neformalno užitna goba z večjim klobukom z rebrasto trosovnico in obročkom na tankem betu; primerjaj lat. Macrolepiota procera; SINONIMI: dežnik, dežnikarica, iz biologije orjaški dežnik
      2.1. neformalno ta goba kot hrana, jed
    3. neformalno kar združuje deležnike, dejavnosti, vsebine s skupnimi cilji, zlasti zaradi težnje po večji usklajenosti, učinkovitosti; SINONIMI: dežnik
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek bav. nem. Ombrell) iz it. ombrello ‛dežnik, sončnik’, prvotno le ‛sončnik’, iz ombra ‛senca’ - več ...
Celotno geslo Etimološki
marẹ̑la -e ž
SSKJ²
motljáti -ám nedov. (á ȃ)
ekspr. premikati sem in tja, vrteti: v rokah je motljal sončnik / veter je motljal njeno dolgo krilo
    motljáti se s prislovnim določilom
    gibati se v določenem prostoru: otroci so se motljali po sobi
Celotno geslo eSSKJ
parazól parazóla samostalnik moškega spola [parazól]
    1. neformalno priprava z zložljivim platnom in ročajem ali stojalom za zaščito pred soncem
    2. neformalno priprava z zložljivim nepremočljivim platnom in ročajem za zaščito pred padavinami; SINONIMI: dežnik, neformalno marela
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Parasol in frc. parasol) iz it. parasole ‛sončnik’ iz parare ‛varovati, braniti’ + sole ‛sonce’ - več ...
SSKJ²
parazól -a m (ọ̑)
1. star. sončnik: sprehajala se je s svilenim parazolom / razpel je velik rdeč parazol
2. pog. dežnik: dež bo, vzemi parazol
Pravopis
parazól -a m (ọ̑) neknj. pog. dežnik; star. sončnik
Celotno geslo Etimološki
parazọ̑l -a m
Celotno geslo Etimološki
sọ̑nce -a s
SSKJ²
sónčnik -a m (ọ̑)
1. priprava z ročajem in zložljivo streho za zaščito pred soncem: odpreti sončnik; čipkast, rožast sončnik / pisani sončniki na plaži, živilskem trgu senčniki
2. nar. veter, ki piha iz smeri, v kateri je sonce: zapihal je sončnik
Pravopis
sónčnik -a m (ọ̑) ~i na plaži
Celotno geslo Sinonimni
sónčnik -a m
priprava z ročajem in zložljivo streho za zaščito pred soncempojmovnik
SINONIMI:
star. parazol
GLEJ ŠE: veter
Celotno geslo Etimološki
sọ̑nčnik – glej sọ̑nce
Celotno geslo Pohlin
sončnik [sọ̑nčnik] samostalnik moškega spola

vzhodni veter; vzhodnik

Vorenc
sončnik m, subsolanus, vulturnus, oriens, sonzhnek
SSKJ²
státi3 stojím nedov., stój stójte; stál (á í)
1. biti v pokončnem položaju, navadno tako, da je vsa teža na nogah: nekateri so sedeli, drugi stali; ljudje so stali in se pogovarjali; pri delu stojim; več ur je stal, zato ga bolijo noge; ljudje so stali v gručah; otroci stojijo v krogu; mirno, molče, nepremično, vzravnano stati; stala sta si nasproti; začel se je prestopati, kakor da bi stal na trnju; stal je tam, kot da bi pognal korenine dolgo časa, vztrajno; stoji kot kip, kot okamenel, ukopan negibno, togo / nekaj krav je stalo, druge so ležale / otrok že sam stoji zna stati / stati na glavi; stati na eni nogi; stati na prstih; stati na rokah / premakni se, stojiš na roži / kot podkrepitev tako bo, kakor gotovo stojim tukaj
// biti kje v takem položaju: učenec je moral za kazen stati v kotu; stal je pri oknu in opazoval življenje na ulici; stati v vrsti pred blagajno
2. biti nameščen na podlagi s krajšo, ožjo stranjo: knjige na polici ležijo in stojijo; nekaj steklenic v shrambi stoji, druge ležijo / ta sončnik ne stoji, neprestano pada / lestev stoji ob zidu je naslonjena, prislonjena ob zid / vsa drevesa so že posekana, le eno še stoji še ni posekano, podrto / vreča stoji pokonci
// s prislovnim določilom biti nameščen tako, kot nakazuje določilo: miza stoji postrani; drog stoji poševno; postaja stoji vzporedno s tiri
3. navadno s prislovnim določilom biti, nahajati se: hiša stoji ob cesti; metla stoji za vrati; sonce stoji že visoko / ekspr. novi avtomobil že stoji v njihovi garaži ga že imajo / z oslabljenim pomenom:, ekspr. hiša stoji zdaj prazna je; star. to stoji zapisano v knjigi je / v ljudskih pesmih stoji, stoji tam beli grad
// ekspr. biti2, obstajati1: grad še danes stoji; rad se je vračal domov, dokler je stala njegova rojstna hiša / nova šola že stoji je že sezidana, zgrajena
4. biti v mirujočem stanju po prenehanju ali pred začetkom gibanja, premikanja: ustavil se je in stal, dokler niso šli vsi mimo; nekaj časa je stal, potem pa je spet začel teči; malo, nekaj trenutkov stati / čete so stale in čakale na povelje / avtobus, vlak še stoji
// biti v stanju, ko kaj ne dela, ne deluje: mlinsko kolo je stalo; ura stoji / ekspr. tovarna že dalj časa stoji ne obratuje
// z glagolskim samostalnikom izraža, da nedokončano dejanje ne poteka: delo v tovarni še vedno stoji; gradnja hiše spet stoji / promet na tej cesti je stal več dni
5. biti dolgo uporaben, užiten: ta jabolka ne stojijo; krompirjeva jed ne stoji; to pecivo stoji dalj časa
6. ne biti določen čas uporabljen zaradi pridobivanja ustreznih lastnosti: odcedek pustimo stati nekaj dni; pripravljena solata naj malo stoji, da se prepoji / testo naj pol ure stoji iz njega naj se naredi pecivo čez pol ure
7. pog. pristajati2: modra barva ti ne stoji; ta kroj ti dobro stoji; obleka ti stoji, kot bi bila narejena zate
8. publ., s prislovnim določilom biti, živeti v določenih gmotnih, gospodarskih razmerah: dobro, slabo stati; ugotoviti moramo, kako stojimo / kmetija trdno stoji / bilanca je pokazala, kako delovna organizacija finančno, gospodarsko stoji
9. publ., v zvezi s pred biti v položaju, ko se mora kaj opraviti: stati pred težko nalogo / stati pred izbiro, odločitvijo
● ekspr. zdelo se mu je, da čas stoji čas mu je mineval zelo počasi; ekspr. z njim stvar stoji in pade on je odločilnega pomena za stvar; tako je, odkar svet stoji od nekdaj; star. zelo sposoben je, to stoji drži; pog. ta vlak stoji na vseh postajah se ustavlja; publ. njegova zadeva še vedno stoji (na mrtvi točki) se še ni začela reševati, obravnavati; star. stati v bran skušnjavi upreti se, zoperstaviti se; pog. v podjetju stoji vse na glavi razmere so popolnoma neurejene; pog. na luči mi stojiš s svojim telesom mi zaslanjaš svetlobo; pog. stati na lastnih nogah biti samostojen; ekspr. vsa stvar stoji na majavih, trhlih nogah ni trdna, zanesljiva, ni dobro utemeljena; ekspr. stati komu na poti ovirati ga pri njegovih dejanjih, namerah; publ. stati na določenem stališču imeti določeno mnenje o čem; ekspr. stati na očetovi strani imeti, izraziti enako mišljenje o čem kot oče; ekspr. trdno, z obema nogama stoji na zemlji je zelo stvaren; ekspr. naše slovstvo stoji ob rami svetovnemu mu je enakovredno; ekspr. vse življenje mu je stala ob strani mu pomagala, ga podpirala; ekspr. pritegniti k delu tudi tiste, ki so doslej stali ob strani niso sodelovali; ekspr. kar naprej stoji pri njej je, se mudi, zadržuje; nizko stati do kolen v dreku biti v zelo neprijetnem, zapletenem položaju; ekspr. stati z obema nogama v življenju biti zelo dejaven (v družbenem življenju); ekspr. ti stojiš med menoj in mojo srečo ti si vzrok, da nisem srečen; ekspr. ta dogodek mi stoji neprestano, živo pred očmi mislim nanj; star. kmalu bosta stala pred oltarjem se bosta poročila; ekspr. on ne bo stal s prekrižanimi rokami bo kaj ukrenil; ekspr. skušali so izvedeti, kdo stoji za njim mu pomaga, ga podpira; ekspr. neprestano ji stoji za petami hodi za njo, jo zasleduje; pog. kako stoji naše moštvo na turnirju je trenutno uvrščeno; ekspr. tako sem utrujen, da komaj še stojim (na nogah) zelo sem utrujen; ekspr. lasje mu stojijo pokonci od strahu zelo ga je strah; pog. zdaj ti klobuk stoji prav ga imaš pravilno postavljenega na glavo; klin trdno stoji je trdno nameščen; ekspr. stati visoko na družbeni lestvici imeti pomemben družbeni položaj; ekspr. prazna vreča ne stoji pokonci brez zadostne hrane človek ni sposoben za delo, se ne počuti dobro
♦ jezikosl. samostalnik stoji v imenovalniku ima imenovalniško končnico; za glagoli premikanja stoji namenilnik se uporablja; lov. pes stoji na divjad s stojo, navadno z dvignjeno sprednjo nogo, opozarja lovca na divjad; šah. trdnjava stoji na a-liniji; šport. stati v predklonu; vet. samica stoji je pripravljena za parjenje; voj. stati mirno vzravnano, z rokami, iztegnjenimi navzdol in pritisnjenimi k bokom
    stojé :
    prisluškoval je, stoje za vrati; stoje delati, jesti; nepremično stoje, ga je gledal
    ●     pog. preboleti gripo stoje ne da bi ležal; ekspr. saj stoje spiš videti si zelo zaspan
    stojèč -éča -e:
    stoječ pred hišo, je glasno zavpil; na samem stoječ mlin; otroci, stoječi okoli ognja; štorklja, stoječa na eni nogi; knjige, stoječe na polici / stoječi kapnik kapnik, ki nastane na tleh kraške podzemeljske jame; stoječi poklic poklic, pri katerem se delo opravlja stoje; stoječa svetilka; stoječa in tekoča voda
    ♦     fiz. stoječe valovanje valovanje, ki nastane s sestavljanjem dveh enakih valovanj v nasprotnih smereh in ne prenaša energije; les. prodati stoječi les gozdna drevesa, ki še niso posekana; obl. stoječi ovratnik ovratnik, nameščen pokonci ob vratu; rib. stoječa mreža mreža, ki se postavi na določenem območju; sam.: okoli stoječi so se zasmejali; 
prim. stoj
Celotno geslo Vezljivostni G
státi1 stojím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj biti v pokončnem položaju
Nekateri so sedeli, drugi stali.
2.
kaj biti nameščeno na podlagi s krajšo, ožjo stranjo
Knjige (na polici) ležijo in stojijo.
2.1.
kaj biti nameščeno na podlagi s krajšo, ožjo stranjo
Miza stoji /postrani/.
3.
kdo/kaj biti, nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje , kdaj / koliko
Hiša stoji ob cesti.
3.1.
kaj biti, obstajati sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje , kdaj / koliko
Grad še danes stoji.
3.2.
kdo/kaj biti v pokončnem položaju sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje , kdaj / koliko
Učenec je moral za kazen stati v kotu.
4.
kdo/kaj biti v mirujo čem položaju
Ustavil se je in stal(, dokler niso šli vsi mimo).
4.1.
kaj biti v stanju, ko ne dela, ne deluje
Mlinsko kolo je stalo.
4.2.
kaj biti v nedokončanem stanju, ne potekati
Delo v tovarni (še vedno) stoji.
5.
kaj biti uporabno, užitno
Ta jabolka stojijo (do drugega leta).
6.
kaj ne biti uporabno, užitno zaradi določenih lastnosti
Solata naj (malo) stoji.
7.
knjižno pogovorno kdo/kaj pristajati komu/čemu
Modra barva ti ne stoji.
8.
publicistično, preneseno kdo/kaj biti, živeti
/Dobro/ stoji.
Celotno geslo Etimološki
šótor šotọ́ra m
Število zadetkov: 17