Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
dušíti -ím nedov. (ī í)
1. ovirati, oteževati dihanje: dim, kašelj ga duši; jok jo je dušil; močno razburjenje jo je kar dušilo; brezoseb.: v tretjem nadstropju se je ustavila, dušilo jo je; v grlu me duši; pren. malomeščanske razmere nas dušijo; samota ga duši
// moriti z onemogočanjem dihanja: jetnike so dušili v plinskih celicah
2. ekspr. s silo ovirati, preprečevati: vlada duši stavkovne boje; birokracija duši vsakršno iniciativo od spodaj; dušiti nacionalno zavest / plevel duši posevke
3. knjiž. zadrževati, premagovati: dušiti (v sebi) bolečino, jezo; pokril si je obraz in dušil jok, ki se mu je nabiral v prsih; dušila je solze v očeh in si grizla nohte
4. zmanjševati jakost zvoka: ropotanje strojev je dušilo besede; stenske obloge so dušile glasove televizorja; mehka trava je dušila korake / dirigent je dušil previsoki ton glasbila / gumijast pod duši zvok stopinj
 
rad. dušiti televizijsko sliko zmanjševati njeno jakost, ostrino
5. gasiti: goreči motor so dušili z gasilno peno; gasilci dušijo požar
6. kuhati v pokriti posodi v majhni količini vode in maščobe: dušiti meso, zelenjavo
    dušíti se 
    s težavo dihati zaradi ovir: ponesrečenci so se dušili pod snegom / ekspr. dekle se je dušilo v solzah; pren. kmetje so se dušili v dolgovih
    dušèč -éča -e:
    zvijal se je, dušeč se od smeha; zagrnil ga je oblak dušečega prahu; dušeča moč tehnizacije; prisl.: dušeče vroč in soparen dan
    dušèn -êna -o:
    zatajevan in dušen smeh; sprostitev dolga leta dušenih čustev / dušeni riž; dušeno zelje
     
    fiz. dušeno nihanje nihanje, pri katerem se amplitude manjšajo
SSKJ²
dušljív -a -o prid.(ī í)
1. ki ovira, otežuje dihanje: zajel ga je gost, dušljiv dim; dušljiv kašelj, smeh / zrak je postajal vse bolj dušljiv soparen, težek / moriti z dušljivimi plini
2. ki moreče, neprijetno deluje, vpliva: pogreznil se je v dušljiv molk
    dušljívo prisl.:
    neprijeten duh je dušljivo legal na prsi; še zmeraj je dušljivo vroče / v povedni rabi v sobi je dušljivo
Pravopis
lepljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~ premaz; poud. Zrak je vroč in ~ |soparen|
lepljívi -a -o (í) rastl. ~a kadulja
lepljívost -i ž, pojm. (í)
Pleteršnik
otǫ́həł, -hla, adj. = soparen, Soška dol.-Erj. (Torb.).
SSKJ²
ovévati -am nedov. (ẹ́)
knjiž. z vetjem obdajati: oveval ju je hladen veter / soparen zrak je oveval poslušalce v dvorani
● 
knjiž. ovevali so jo spomini obhajali, prevzemali
Pleteršnik
pȃrən 1., -rna, adj. 1) Dampf-, Cig., Jan., Cig. (T.); parna kopelj, parna moč, parni stroj, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 2) párən = soparen, Jan.; danes je parno, M.
Celotno geslo Pohlin
pariti [páriti pȃrim] nedovršni glagol
  1. polivati z vrelo vodo
  2. biti soparen, izparevati zaradi vročine
SSKJ²
presopáren -rna -o prid. (á ā)
preveč soparen: presoparen dan
    presopárno prisl., v povedni rabi:
    bilo je presoparno, da bi šli na sprehod
SSKJ²
púhniti -em dov. (ú ȗ)
1. v sunku dati, oddati hiter, močen tok zraka, dima: meh je samo nekajkrat puhnil / puhniti dim, vroč zrak
// pojaviti se, nastopiti v sunku: para puhne iz lonca; iz peči je puhnila vročina / ekspr. burja je mrzlo puhnila po dolini / v obraz mu je puhnil soparen zrak
2. izdihniti zrak tako, da se zaprte ustnice hitro, sunkovito odprejo: namesto da bi puhnil, je pihnil / puhniti v koga cigaretni dim
3. s sunkovitim izdihom izraziti nezadovoljstvo, sovražnost: mačka puhne proti psu in zbeži; medvedka jezno puhne / ekspr. ženska ni nič odgovorila, samo jezno je puhnila
4. ekspr. zdrveti, skočiti, da nastane močen, sunkovit premik zraka: mimo je puhnil avtomobil / žabe so puhnile v vodo
Celotno geslo Etimološki
sopȃra -e ž
SSKJ²
sopáren1 -rna -o prid. (á ā)
ki ima razmeroma visoko temperaturo in vlažnost: soparen zrak; soparno ozračje / soparen dan; soparno poletje / soparno vreme; pren. soparno ozračje v kolektivu
// neprijetno topel, vlažen: oditi iz soparnih prostorov; soparni rovi v rudniku
 
soparna vročina neprijetno vlažna
    sopárno prisl.:
    soparno vroč poletni dan / v povedni rabi popoldne je bilo soparno
SSKJ²
sopáren2 -rna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na soparo, paro: veliki soparni oblaki nad vulkanom; soparne kaplje na stenah / soparna kopel obraza
Pravopis
sopáren1 -rna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ zrak; ~o vreme
sopárnost -i ž, pojm. (á)
Pravopis
sopáren2 -rna -o (ȃ)
sopárni -a -o (ȃ) ~ oblak nad vulkanom
Celotno geslo Sinonimni
sopáren -rna -o prid.
ki ima razmeroma visoko temperaturo in vlažnost
SINONIMI:
Celotno geslo Etimološki
sopáren – glej sopȃra
Pleteršnik
sopárən, -rna, adj. 1) dunstig, schwül; kako je danes soparno! — 2) = paren, Dampf-: soparna ladja, Cv.
Celotno geslo Hipolit
soparen pridevnik
Vorenc
soparen prid.vaporarium, -rÿena paiṡhtiba ſoparna
Črnovrški
soparen gl. oparen
Število zadetkov: 30