Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
bučáti -ím nedov. (á í)
1. dajati močne, zamolkle glasove: morje, vihar buči / orgle, zvonovi bučijo / čebele bučijo v panju; brezoseb.: v glavi mi buči; v globini je votlo bučalo; v dvorani buči kakor v panju
2. bučeč se hitro premikati: reka buči po soteski / slap buči v kotanjo bučeč pada
    bučèč -éča -e:
    bučeči valovi; oglasile so se bučeče fanfare
SSKJ²
hruméti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. dajati močne, zamolkle, med seboj pomešane glasove: množica v dvorani je hrumela; v tovarnah hrumijo stroji / v gorah je hrumela nevihta
// ekspr. hrumeč se hitro premikati: gledal je tanke, ki so hrumeli po dolini / hudournik hrumi v soteski; pren. Turki so hrumeli po deželi
2. ekspr. razvneto, ogorčeno govoriti: velikokrat se spozabi in začne hrumeti; na vsakem zborovanju je hrumel proti reformam / zmeraj hrumi na svoje ljudi kriči, vpije
    hrumé zastar.:
    voz je hrume oddrdral po kamniti poti
    hrumèč -éča -e:
    vlak je hrumeč zapeljal na postajo; hrumeč plaz, slap; hrumeča množica
Pravopis
hruméti -ím nedov. hrúmi -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; hrumênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Množica ~i; poud. Hudournik ~i po soteski |teče|; poud. hrumeti proti komu/čemu na zborovanju ~ ~ vladi |razburjeno, ogorčeno govoriti|; poud. hrumeti na koga/kaj ~ ~ svoje ljudi |kričati, vpiti|
Geografija
hudoúrniška dolína -e -e ž
Jezikovna
Izvor besede »mošenica« in krajevnega imena »Za Mošenico«

Zanima nas etimološki izvor besede mošenica in krajevnega oz. ledinskega imena Za Mošenico, ki predstavlja manjši del ravninskega gozdnega območja našega krajinskega parka.

Celotno geslo ePravopis
kolpski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
kolpska kolpsko pridevnik
IZGOVOR: [kólpski]
Jezikovna
Ledinsko ime »Za Mošenico«

Zanima nas etimologija besede mošenica in krajevnega oz. ledinskega imena Za Mošenico, ki predstavlja manjši del ravninskega gozdnega območja Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.

Celotno geslo eSSKJ
plétnar plétnarja; tudi plétnjar samostalnik moškega spola [plétnar]
    kdor se poklicno ukvarja z vožnjo pletne
ETIMOLOGIJA: ↑pletna
SSKJ²
ponikováti -újem nedov. (á ȗ)
izginjati pod zemljo, zemeljskim površjem; ponikati: potok ponikuje v ozki soteski
    ponikujóč -a -e:
    ponikujoča voda
Pravopis
ponikováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; ponikovánje; (-àt) (á ȗ) neobč. Potok ~uje v soteski ponika
Geologija
psevdoschwagerinski apnénec -ega -nca m
SSKJ²
sotéska -e ž (ẹ̑)
ožja (rečna) dolina z zelo strmimi, deloma skalnatimi pobočji: v soteski se poleg potoka vije cesta; mračna, skalnata soteska; soteska Kolpe; vhod v sotesko / ozka, tesna soteska
● knjiž. otrok je zlezel skozi sotesko med mizo in posteljo skozi ozek prehod
♦ geogr. ozek gorski prelaz
SSKJ²
sotéskast -a -o prid. (ẹ̑)
ekspr. podoben soteski: soteskaste ulice
Celotno geslo Frazemi
stêklo Frazemi s sestavino stêklo:
bíti [kot] iz stêkla, gládek kàkor stêklo, gládek kot stêklo, glédati kàkor skozi stêklo, kŕhek kot stêklo, vídeti kàkor skozi stêklo
Geografija
tésen tesní ž
SSKJ²
zagozdíti -ím in zagózditi -im dov., zagózdil (ī í; ọ̄)
1. z zabitjem zagozde, zagozd narediti, da je kaj trdno nameščeno: zagozditi podpornike, zagozditi toporišče / zagozditi vratno krilo s koščkom lesa
2. dati, potisniti kaj kam tako, da je tam trdno nameščeno: zagozditi kamen pod kolo; zagozditi klin v špranjo; s privijanjem vijaka zagozditi vložek v luknjo
// dati, spraviti kaj v položaj, iz katerega ne more priti: deroča voda je zagozdila čoln med stebre mostu; zagozdil se je med skale, da ga voda ni mogla odnesti / ekspr.: zagozdil je glavo med dlani; zagozdil je nogo med vrata
3. ekspr. z nabiranjem, kopičenjem na določenem mestu narediti neprehodno: rov so zagozdile odkrušene skale; ulico so zagozdili tovornjaki; množica je za hip zagozdila vrata
    zagozdíti se, in zagózditi se
    1. priti v kaj ozkega, ovirajočega in tam ostati, se ne premikati: pri plezanju iz luknje se je zagozdil; med podkev in kopito se je zagozdil kamen; pri žaganju se je rezilo zagozdilo / plavajoči led se je zagozdil v soteski; pren. v možgane se mu je zagozdila trdovratna misel
    2. ekspr. premikajoč se priti v položaj, ki zaradi nabiranja, kopičenja česa preprečuje gibanje, prehajanje: pred mostom se je zagozdila kolona avtomobilov; med vrati se je zagozdila skupina gostov
    // zaradi nabiranja, kopičenja česa na določenem mestu postati neprehoden: cestišče se je zagozdilo z avtomobili
    zagozdèn -êna -o:
    rov je zagozden s skalo; v razbitem avtomobilu zagozdena ženska
Celotno geslo Sinonimni
zagozdíti se -ím se dov.
priti v kaj ozkega, ovirajočega in tam obstati, se ne premikati
SINONIMI:
star. zagatiti se, knj.izroč. zakalati se
SSKJ²
žuboréti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. dajati rahle, med seboj pomešane glasove, navadno pri toku manjše količine vode: reka, vodomet žubori; prijetno žuboreti / ekspr., z notranjim predmetom potoček žubori svojo pesem / ob robu vasi žubori izvir
// s prislovnim določilom žuboreč se premikati: rečica žubori po soteski / voda je žuborela v podstavljeno posodo žuboreč padala
2. ekspr. rahlo, lahkotno se slišati: iz radia je žuborela tiha glasba; od vsepovsod je žuborela človeška govorica
3. ekspr. živahno, lahkotno govoriti, pripovedovati: ljudje so se sprehajali med stojnicami in žuboreli
// živahno, lahkotno se oglašati: v stari češnji so žuboreli ščinkavci
    žuborèč -éča -e:
    voda je žuboreč pljuskala ob breg; sedeti ob žuborečem potoku
Število zadetkov: 18