Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Pravopis

Zadetki iskanja

Pravopis
spáti spím nedov. spì spíte, spèč spéča; spál -a, spát; spánje; (spàt) (á í) ~ vso noč; mirno ~; ~ kot klada, polh; dati otroke spat; poud. Pozimi rastline ~ijo |počivajo|; z notranjim predmetom spati kaj ~ globoko spanje; poud. ~ spanje pravičnega |mirno, trdno spati|; omilj. spati pri kom, z/s kom |spolno občevati s kom|
spáti se spí se (á í) neobč. komu ~i ~ mi zaspan sem
Pravopis
ájčkati -am nedov. -ajóč, -áje; ájčkanje (ȃ) otr. |spati, ležati|: Otrok še ~a
Pravopis
drnjóhati -am nedov. -ajóč, -áje; drnjóhanje (ọ̑) poud. |smrčati|; slabš. |spati|
Pravopis
nínati -am nedov. -ajóč, -áje; nínanje (ȋ) otr. |spati|
Pravopis
nočeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt; nočevánje; (-àt) (á ȗ) ~ na prostem → prenočevati, spati
Pravopis
nočíti -ím nedov. nôči -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; nočênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) neobč. koga ~ prijatelja prenočevati; neobč. ~ na prostem prenočevati, spati
Pravopis
pánčkati -am nedov. -ajóč, -áje; pánčkanje (ȃ) manjš.; otr. |spati|
Pravopis
smrčáti -ím nedov. smŕči -íte, -èč -éča; smŕčal -ála, smŕčat; smrčánje; (smŕčat) (á í) glasno ~; poud. |spati|
Pravopis
spánčkati -am nedov. -ajóč, -áje; spánčkanje (ȃ) otr., ljubk. |spati|
Pravopis
zaménjati tudi zamenjáti -am in zaménjati -am dov. zaménjanje; drugo gl. menjati (ẹ́/á ẹ́; ẹ́) koga/kaj ~ denar v banki; ~ igralca med tekmo; ~ poklic; poud. Tišino je zamenjal hrup |tišini je sledil|; zamenjati kaj v kaj ~ tolarje v devize; zamenjati koga/kaj za koga/kaj ~ obleko za hrano; knj. pog. ~ dan za noč |spati podnevi in biti buden ponoči|; ~ soseda za vlomilca zamenjati koga/kaj z/s kom/čim ~ tujca z nekom drugim
Pravopis
dán1 dnéva m, ed. tudi dán dné -évu -- -évu -ém; -éva dní -éma -éva -éh -éma; -évi dní -ém dní -éh -évi (ȃ ẹ̑)
1. tretji ~ v letu; ~ in noč; sončen ~; čez dva dni; Dober ~ |pozdrav|; brezskrbni ~evi; ~evi mladosti
2. rojstni ~; uradni ~evi; Prešernov ~; ~ državnosti; urad. dopis z dne 10. maja; Ljubljana, dne 26. 5.
3. Za dne je prišel; K ~u zvoni; spati čez ~; Večkrat na ~ ga vidi; Z dnem je pritisnil mraz |proti jutru|; Ves ~ se potepa; ~ na ~, ~ za dnem, iz ~eva v ~, noč in ~ misli na to |kar naprej, neprenehoma|
4. poud.: Svoj živ(i) ~ tega še nisem videl |še nikoli|; Do konca svojih dni ti bom hvaležen |do smrti|; Na ~ z besedo |povej, kaj misliš|; govoriti tja v en ~ |brez premisleka|; Pri belem ~evu se je zgodilo |podnevi; ne skrivaj, javno|
Pravopis
jázbec -a [bə] m z -em živ. (ȃ) spati kot ~; člov., slabš. |čudak, samotar|
jázbečevka -e [bə] ž (ȃ)
jázbečev -a -o [bə] (ȃ)
Pravopis
kámra -e ž (ȃ) pokr. spati v ~i |v manjši sobi|
Pravopis
kávč -a m s -em (ȃ) spati na ~u
Pravopis
lovoríka -e ž (í) neobč. lovor; publ. pobirati, žeti ~e biti uspešen, biti slaven; poud.: priboriti si ~o |zmagati|; počivati, spati na ~ah |po uspehu, zmagi popustiti v prizadevanju|
Pravopis
mêhek -hka -o in mehák mêhka -ó; -êjši -a -e, star. méčji -a -e (é; ȃ é ọ̑; ȇ; ẹ̑) ~a blazina; šport. žarg. ~a igra previdna, neostra; poud.: imeti ~o hrbtenico |biti preveč prilagodljiv|; preveč ~a vzgojiteljica |popustljiva, neodločna|; Ženske so ~e |občutljive, hitro ganjene|; biti ~ega srca, imeti ~o srce |biti usmiljen; biti hitro ganjen|; nevtr. Meso še ni ~o; mehek z/s kom preveč ~ z otroki |popustljiv, prizanesljiv|
mêhki -a -o (é) ~ svinčnik; ~a voda
mêhko -ega, v predl. zv. mêhko in méhko s, pojm. (é; ẹ̑) nekaj ~ega v njenem pogledu; spati na ~em
do mêhkega in do méhkega nač. prisl. zv. (é; ẹ̑) skuhati kostanj ~ ~ega
v mêhko in v méhko nač. prisl. zv. (é; ẹ̑) ~ ~ kuhano jajce
mêhkost -i tudi mehkóst -i ž, pojm. (é; ọ̑)
Pravopis
míl -a -o; -êjši -a -e (ȋ í í; ȋ; ȇ) ~ otrok; njen ~i glas; poud. ~i spomini na mladost |polni otožnosti, ganjenosti|; neobč. mil komu/čemu biti staršem zelo ~ drag, ljub
míli -a -o (í; ȋ) ~ brat |v nagovoru|; poud. spati pod ~im nebom |na prostem|
míli -ega m, člov. (í; ȋ) neobč. pisati ~emu dragemu, ljubemu
mílo -ega s, pojm. (í; ȋ) nekaj ~ega na obrazu
Pravopis
mŕzel -zla -o [-u̯]; bolj ~ (ȓ) ~ zrak; poud. ~ pogled |nenaklonjen|; ~a juha; poud. ~a slutnja |neprijetna, tesnobna|; poud. mrzel do koga ~ ~ znancev |neprijazen, sovražen|
mŕzli -a -o (ȓ) ~ stric
mŕzlo -ega s, pojm. (ȓ) spati v ~em; poud. nekaj ~ega v izrazu |neprijaznega|; snov. spiti kaj ~ega
mŕzlost -i ž, pojm. (ŕ)
Pravopis
naspáti se -spím se dov., nam. naspàt se; drugo gl. spati (á í) dobro se naspati
Pravopis
nemírno nač. prisl. -ej(š)e (í; í) Srce mu ~ bije; ~ pogledovati; ~ spati
Število zadetkov: 43