Zadetki iskanja
Vorenc
spati nedov., F24, anaclinterium, ena ẛa te leine poſtila, kateri po dnèvi ſpè; cibare, leṡhati, ſpati, pozhivati; cubitare, pogoſtim ſpati; dormire, ſpati; dormire in utramvis aurem, preṡ ṡkerbi ſpati; ducere diem ſomno, cél dán ſpati; quiescere, pozhivati, pozhiti, ſpati, potihiniti; stertere, karkati, inu ſpati
Vorenc
počivati nedov., F14, accumbere, pozhivati, doli lèzhi ter pozhivati, bliẛu ſtati, ali leshati; aquiescere, ſe vtolaẛhiti, ſe vkrotiti, ſe v'voliti, perẛaneſti, pozhivati; chroniſsare, djanîa piſſati: tudi pozhivati; conquiescere, pozhivati, od ene rizhy puſtiti, jenîati, nehati; cubare, leṡhati, ſpati, pozhivati; interquiescere, v'meis pozhivati, v'zhaſſi pozhivati, pokoi iméti; meridiari, ob poldnè jeſti, ali ſpati, ali pozhivati. Job.24; pausare, poſtati, pozhivati, ſe odahniti, poſtati, pojemati; quiescere, pozhivati, pozhiti, ſpati, potihniti; recubare, leṡhati, pozhivati; recumbere in herba, na travi leṡhati, ali pozhivati; requiescere, pozhivati, ſpati, tihu biti
Vorenc
cel prid., F34, annifer, -a, -um, célu leitu ſad neſſe; calendarium, pratica, céliga leita méſzi inu dnèvi; conflictatio, céle voiṡke pobyenîe; dies totius septimanae, dnèvi céliga tédna; ducere diem somno, cél dán ſpati; illibatus, -a, -um, nedotaknên, cél, nemadeṡhèn; incorruptus, -a, -um, neṡkaṡhen, nepokaṡhen, cél, neſtren; indelibatus, -a, -um, nenazhèt, kateri je ſhe cél; insomnem ducere noctem, célo nuzh ne ſpati; integer, cél, riſnizhin; integrare, ṡupèt ṡazheti, ponoviti, dopolniti, célu ſturiti; inviolatus, -a, -um, nepoṡhkoden, ceil, neomadeṡhin, neoṡkrunîen; merus, -a, -um, ṡgul ſam, ceil, neṡméſhan; perfectus, -a, -um, popolnoma, dodélan, ṡverſhen, ceil; perhyemare, preṡimiti, célo simó na enim meiſti oſtati; pernox, -ctis, célo núzh, zhes ceilo núzh; solidipes, -dis, ena ṡvirina s'célimi nereṡklanimi nogami; syncerus, -a, -um, zhiſt, ceil, riſnizhin, brumen, vèrin; totus, -a, -um, ceil, vus
Vorenc
dremati nedov., F3, dormitare, drémati; soporare, saſpati, ali ſturiti drémati, ali ſpati; soporifer, -ra, -rum, ſléherna reizh, katera ſtury ſpati, ali drémati
Vorenc
zaspati dov., F7, addormiscere, ẛadrémati, ẛaſpati, ſhe en ſen ſturiti; consopire, vtolaṡhiti, ſturiti eniga ſpati ali ẛaſpati, uſopiti; fasenninae, ſo te péſmi, katere Ama poye, de deite ṡaſpy; obdormire, ṡaſpati, ṡadrémati; redormire, ṡupèt ṡaſpati, v'drugu ſpanîe; sopitus, -a, -um, ſpiozhi, kateri je ṡaſpál, ṡaſopen; soporare, ṡaſpati, ali ſturiti drémati, ali ſpati
Vorenc
čuti1 nedov., F7, advigilare, fliſſig vahtati, zhuti, ſtrashiti, okuli gledati; coma, enu teṡhku ſpanîe, kir eden s'ozhmy miglá, inu vſai zhúti nemore; custodire, zhuti, varovati, obarovati, hraniti, ſtraṡhiti, vahtati, vardévati; intervigilare, v'meis vahtati, zhuti, nikár veliku ſpati; pervigilare, ṡveſtu vahtati, dolgu zhaſſa zhuti, ali prezhuti; vigilare, vahtati, zhuti; vigilias agere, po nozhi zhuti, inu vahtati; prim. čuječ, čujoč
Vorenc
iti nedov., F85, caseale, -lis, tudi ſerivnik, kir ſe gre h'potrebi, aiṡhilz; conternans, tú kar v'tretje leitu grè; egreſsus, -s, -um, kateri je vunkai ſhel; enterocele, huius enteroceles, predertje, de zhéva vun gredó; grandinat, tozha grè; hac transivit, je ſhel tukai mimú; maniacus, -a, -um, kateri ob pamet grè; ningit, ſneṡhy, ſnéh grè; pertransiri, ṡkuṡi jiti, ṡkuṡi preiti; pluit, deṡh grè, deṡhy; postcoenium, tu povezherji pytjè, kadar ſe grè ſpati; radius solis, v:g: truja ſvitla ṡarja je ſhla is ſonza, ſonzhna ṡarja, ṡharki, proge; redundare, zhes jiti, obilnovati, obilnu biti, naṡai ſe pervaliti, od polnoſti zhes jiti, napolniti; tua interest, tebe ṡadene, tebe an grè, tebi je pridnu; vadens, kateri grè; vadere, iti, poiti; prim. aniti, gredeoč, gredoč
Vorenc
Vorenc
naspati se dov., F2, edormire, ſe naſpati, ṡadoſti ſpati, ſe ẛbuditi; perdormiscere, ſe preſpati, ſe cilú dobru naſpati
Vorenc
noč ž, F21, advesperare, advesperascere, ſe ẛazheti mrazhiti, núzh perhajati; advesperascit, ſe mrazhy, bo ẛkorai núzh, ſe nozhy, núzh perhaja; aequinoctium, -tÿ, dán inu núzh vglyh, ob ſpomladi, inu na jeſſen; festum Pashatis, velika núzh, vuṡam; H. ... seruit etiam, ut nuzh, nox; hilaria, -orum, púſt, ali tý dnèvi, kadar je dán inu nuzh glyh; insomnem ducere noctem, célo nuzh ne ſpati; nox, -tis, núzh; nox illunis, núzh pres lune, temma; pascha, -ae, vel pascha, -tis, preſtop, v'preik ſtop, vuṡam, ali velika núzh; perdicium, -cÿ, ſvetiga Petra ṡeliṡzhe: núzh inu dán ṡeliṡzhe; pernoctare, zhes núzh na enim meiſti oſtati, prenozhiti; pernox, -ctis, célo núzh, zhes ceilo núzh; trinoctialis, -le, tréh nozhy, kar try nozhy dolgu tarpy; trinoctium, -ÿ, try nozhy po rèdu, try nozhy ena ṡa drugo; urceolaris herba, ſvetiga Petra ṡeliṡzhe, núzh inu dán; prim. po noči
Vorenc
Vorenc
po gostem (pogostem) prisl., F14, I. adventitare, po goſtim perhajati; casare, et casitare, doſtikrát, po goſtim padati; compluries, vezhkrat, pogoſtim, doſtikrat; convectare, po goſtim ſe voṡiti po vodi, ali po ſuhim; crebrius, crebrò, vezhkrat, pogoſtim; cubitare, pogoſtim ſpati; defensare, vezhkrat, inu po goſtim braniti; ejectare, po goſtim, inu doſtikrat vun metati; frequentare, po goſtim hoditi; halo, -nis, ena okrogloſt na nebi, katera ſe po goſtim okuli meiſza, ali ſonza vidi; motare, po goſtim gibati; saepè, doſtikrat, pogoſtim; saepiſsimè, ſylnu doſtikrat, inu cilú po goſtim; II. frequentatio, frequentamentum, po goſtim hojenîe;
Vorenc
poldne s, F2, auster, júg, dulanî veter, od puldne; meridiari, ob poldnè jeſti, ali ſpati, ali pozhivati. Job.24
Vorenc
potihiniti dov., F3, quiescere, pozhivati, pozhiti, ſpati, potihiniti; quietare, vmyriti, h'pokoju perpraviti, vtolaṡhiti, vſtopiti, potihiniti; sedare, tolaṡhiti, potihiniti, ṡmyriti, potolaṡhiti, gaſſiti
Vorenc
skrb ž, F29, accuratio, ṡkarb, fli6; anxietas, ṡkerb, nuja; concurare, oṡkerbéti, ṡkerb iméti; cura, -ae, ṡkerb, fliṡ; diligentia, flis, ṡkerb; dormire in utramvis aurem, pres ṡkerbi ſpati; negligenter, nemarnu, pres ṡkarby; scrupulosè, teshku, s'ſtrahom, inu ṡ'ṡkarbjó; sedulitas, fliṡ, ṡkarb
Vorenc
tiho prisl., F13, bat, tihu; muſsare, vel muſsitare, ſhepetati, tihu govoriti; pacatè, tihu, myrnu; placatè, krotku, tihu, pres obeniga ſerda; quietè, tihu, myrnu, pokoinu; requiescere, pozhivati, ſpati, tihu biti; resedare, ṡupèt tihu biti, inu ſedeiti, potihniti, potolaṡhiti; restitare, vſeṡkuṡi napooti poſtaviti, ali tihu ſtati; sedatè, myrnu, tihu; silere, molzhati, tihu biti; silescere, cilú tihu biti; tacere, molzhati, tihu biti; tranquillè, tihu, pohlevnu, myrnu
Vorenc
tovarištvo s, F19, adagia sunt: Enaku tovarshtvu ſe v'kupai ſpravla; Poshtenîa ſe zhlovik vuzhy od tovarshtva; allego, -ere, perloṡhiti, eniga v'tovariſhtvu vẛèti; collegium, tovariſhtvu, enu ſnideliṡzhe; condormire, condormiscere, v'tovaruſhtvi ſpati; diſsociatio, -nis, odlozhenîe iṡ tovaruſhtva, reṡdrushenîe; socialis, -le, lagak h'tovariṡhtvu
Vorenc
usopiti dov., F2, consopire, vtolaṡhiti, ſturiti eniga ſpati ali ẛaſpati, uſopiti; quietare, vmyriti, h'pokoju perpraviti, vtolaṡhiti, vſopiti, potihiniti
Vorenc
v'mes prisl., F102, I. immiscere, ṡméſhati, v'meis ṡméſhati; immiscere, ſe v'meis meſhati, ali pazhati; incoquere, ṡakuhati, ali v'meis kuhati; intercalare, v'meis poſtaviti: letú ſe govory ṡlaſti od preſtopniga leita; intercapedo, -nis, v'meis tekozhi zhas, v'meis tekozhe vreme, ali enu meiſtu, ali proſtor v'mei dvém ṡabitjom; interfari, v'meis govoriti, enimu v'beſſédo ṡkozhiti; interjicere, v'meis vreizhi; intermedius, -a, -um, kar je v'meis, ali poleg; intermiscere, v'meis ṡméſhati; interpositus, -a, -um, v'meis poſtavlen, vloṡhen; intersistere, v'meis priti, poſtaviti, vſtaviti, v'terditi, vſtonoviti; intertextus, -a, -um, v'meis tkán, ṡhtikan; intervallum, praṡnoſt, proſtor v'meis; interveniens, interventor, kateri v'meis pride; intervigilare, v'meis vahtati, zhuti, nikár veliku ſpati; permistus, -a, -um, preméſhan, v'kupai ṡméſhan, v'meis ṡméſhan; subaratus, -a, -um, kei kai kar je bron vmeiṡ; subcandidus, -a, -um, beilkaſt, v'meis s'beilim ṡmeiſhan; subeunt morbi, boleṡni v'meis prideo; submerus, -a, -um, ṡgul vinu, vinu ṡméſhanu, kir je malu vode v'meiṡ; subnectere, v'meis ṡpleſti, ali ṡapleſti, ali ṡavèṡati, inu ṡavoṡlati; II. immixtio, v'meis meiſhanîe; interjectio, interjectus, -us, v'meis metanîe, vloṡhenîe
Vorenc
vahtati nedov., F13, advigilare, fliſſig vahtati, zhuti, ſtrashiti, okuli gledati; custodire, zhuti, varovati, obarovati, hraniti, ſtraṡhiti, vahtati, vardévati; ergastularius, kateri per jezhah vahta; excubare, na vahti biti, vahtati; excubare animo, s'pametnu vahtati; intervigilare, v'meis vahtati, zhuti, nikár veliku ſpati; invigilare, vahtati, merkati, ahtengo dati; pervigilare, ṡveſtu vahtati, dolgu zhaſſa zhuti, ali prezhuti; pervigilis, -le, kar dobru vahta, dobru ṡtraṡhan; procubare, delezh od kampiṡzha leṡhati inu vahtati; procubitor, -oris, vahtar, kateri pred kampiṡzham vahta; vigilare, vahtati, zhuti; vigilias agere, ponozhi zhuti, inu vahtati
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 23
Dostopnost