Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Botanika
amarílijska réža -e -e ž
Gemologija
antwêrpenska róža -e -e ž
Celotno geslo Pohlin
arnož [árnož] samostalnik moškega spola

oblačilo za gornji del telesa, ki nosi na goli koži in namenoma povzroča nelagodje, bolečino

PRIMERJAJ: prsnica

SSKJ²
barbón -a m (ọ̑)
zool. morska riba rdečkaste barve z dolgima mesnatima izrastkoma pod spodnjo čeljustjo; bradač
Celotno geslo Etimološki
barbọ̑n -a m
Celotno geslo eSSKJ
betonírati betoníram nedovršni in dovršni glagol [betonírati]
    1. delati, utrjevati kaj z vlivanjem, nanosom, vgradnjo betona
    2. ekspresivno delati, da se česa ne da spreminjati
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. betonieren, glej ↑beton
Geologija
bípiramída -e ž
Celotno geslo eSSKJ
bôkser bôkserja tudi bókser bókserja samostalnik moškega spola [bôkser] tudi [bókser]
    1. velik kratkodlak pes s krepkim telesom rumenkasto rjave ali rdečkasto rjave barve z belimi lisami ali temnejšimi progami, ploskim črnim gobcem in spodnjo čeljustjo, daljšo kot zgornjo; SINONIMI: nemški bokser
    2. hladno orožje, ki se natakne na prste in poveča učinek udarca s pestjo; SINONIMI: boksar
    3. iz strojništva motor z notranjim izgorevanjem, pri katerem so valji v parih nameščeni v vodoravni ravnini na vsaki strani pogonske gredi, valja vsakega para pa se premikata v nasprotni smeri; SINONIMI: iz strojništva bokser motor
STALNE ZVEZE: bokser motor, nemški bokser
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Boxer) iz angl. boxer iz ↑boksati - več ...
SSKJ²
bradáč -a m (á)
ekspr. kdor ima (dolgo, gosto) brado: bradač jih je jezno gledal; nepočesani bradač / škrat bradač
// šalj. kozel: bradač je zameketal in pobegnil
♦ zool. morska riba rdečkaste barve z dolgima mesnatima izrastkoma pod spodnjo čeljustjo, Mullus
Celotno geslo Sinonimni
bradáč -a m
1.
ekspr. kdor ima (dolgo, gosto) bradopojmovnik
SINONIMI:
ekspr. bradatec
2.
zool. morska riba rdečkaste barve z dolgima mesnatima izrastkoma pod spodnjo čeljustjopojmovnik
SINONIMI:
zool. barbon, zool. trilja, zool. trlja
GLEJ ŠE SINONIM: kozel
GLEJ ŠE: riba
Celotno geslo eSSKJ
búldog búldoga samostalnik moškega spola [búldok búldoga]
    1. kratkodlak pes z zelo krepkim telesom, večjo glavo in ploskim gobcem
      1.1. tak srednje velik pes rdečkasto rjave, bele barve ali bele barve z rdečkasto rjavimi lisami, s kratkimi nogami, manjšimi uhlji, kožnimi gubami na glavi in daljšo spodnjo čeljustjo; SINONIMI: angleški buldog
    2. slabšalno kdor je agresiven, neprijeten ali se mu to pripisuje
STALNE ZVEZE: ameriški buldog, angleški buldog, francoski buldog
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. bulldog, iz bull ‛bik’ + dog ‛pes’, ker so to pasmo psov vzgojili za bikoborbe - več ...
Geografija
Conradova diskontinuitétna plôskev -e -e -kve ž
Celotno geslo eSSKJ
čeljústnica čeljústnice samostalnik ženskega spola [čeljústnica]
    kost, v katero so vraščeni zobje
ETIMOLOGIJA: ↑čeljust
Geografija
déltna sekvénca -e -e ž
SSKJ²
dnò -à s, rod. mn. dnòv in dnôv stil. dán, mest. mn. dnìh in dnéh (ȍ ȁ)
1. spodnji, osnovni del posode ali posodi podobne priprave: izbiti sodu dno; napraviti, očistiti dno; vstaviti sodu dno; gošča se zbira na dnu lonca; kovček z dvojnim dnom; ravno dno; skleda brez dna / dno ladje, panja; posteljno dno iz žične mreže / izpiti kozarec do dna do konca, popolnoma / kot poziv pri pitju do dna! / pesn. izpiti kupo bridkosti do dna
// spodnji, najnižji del poglobitve v zemeljski površini: voda je tako globoka, da ne dosežeš dna; ladja je zadela ob dno; morsko, rečno dno; peščeno dno; plitvo dno; kamenje na dnu potoka / v dno se je prišlo po skalnati in grmičasti strmini; pren. dno neba
2. navadno s prilastkom del prostora ali plast, ki je tik nad spodnjo ploskvijo: zajeti vodo z dna; potopiti kaj na dno morja; pog. kaj delate s čolnom, bi radi šli na dno? bi se radi potopili; na dnu brezna, jame je temno; globoko v dnu je ležalo mesto; pren. s pogledom je hotel prodreti na dno njegove duše; na dnu sta si prav blizu, saj sta že dolgo prijatelja; če natančneje presodimo, ni na dnu nič resnega
// spodnji del česa: tam je dno stene; brezno je segalo nekako do dna hriba; sedel je na dnu stopnic
// najbolj oddaljeni del česa: z dna ulice so prihajali neprijetni zvoki / v dnu oči je smeh; pren., vznes. njegov glas prihaja k nam iz dna stoletij
3. knjiž., navadno s prilastkom najnižji, najrevnejši družbeni sloj: dno družbe; v drami je prikazano dno takratnega življenja; ljudje z malomeščanskega dna / bil je pometač, živel je prav na dnu
4. ekspr., v prislovni rabi, s predlogom, v zvezi dno duše, srca izraža visoko stopnjo, intenzivnost čustvene prizadetosti: iz dna duše je prepričan; iz dna srca sem ti hvaležen; ljubiti, sovražiti iz dna srca; v dno duše, srca ga je bilo sram / v dnu svoje duše se je čutil ponižanega
// v zvezi do dna popolnoma, čisto: dojeti do dna; dogodek ga je do dna pretresel; spoznal ga je do dna
● pog., ekspr. ta človek nima dna ni mu nikoli dovolj jedi in pijače; tej stvari ne vidim dna konca; publ. to sporočilo je izbilo sodu dno je sprožilo proces, ki se je dolgo pripravljal; ekspr. ta prepad je brez dna zelo globok; pogledati, seči stvari do dna spoznati, kar je zanjo najvažnejše in najznačilnejše; priti vprašanju do dna razrešiti vprašanje; dihniti iz dna globoko iz pljuč; iz dna spremeniti življenje popolnoma, v celoti; publ. naše moštvo je na dnu tabele na enem izmed zadnjih mest; na zadnjem mestu; ekspr. polniti sode brez dna opravljati nekoristno delo; opravljati delo, ki ni nikoli končano
♦ anat. lobanjsko dno sestavljena ploščata kost, ki deli lobanjsko votlino od ustne in nosne votline; medenično dno mišična obloga spodnjega dela medenice; bot. listno dno del lista, kjer vstopa iz stebla osrednja listna žila; glasb. resonančno dno spodnja plošča resonančnega trupa pri klavirju, godalih in nekaterih brenkalih; geogr. dno doline
Celotno geslo eSSKJ
drésnik drésnika samostalnik moškega spola [drésnik]
    1. iz botanike rastlina z velikimi listi na členastem steblu in drobnimi belkastimi cvetovi v socvetjih; primerjaj lat. Fallopia
    2. grmičasta rastlina z večjimi srčastimi listi na votlem členastem steblu in drobnimi belkastimi cvetovi v pokončnih grozdastih socvetjih; primerjaj lat. Fallopia japonica; SINONIMI: iz botanike japonski dresnik
STALNE ZVEZE: japonski dresnik, sahalinski dresnik
ETIMOLOGIJA: ↑dresen
Celotno geslo eSSKJ
drózg drózga samostalnik moškega spola [drósk drózga]
    1. večja ptica pevka z rjavkastim perjem po hrbtu in manjšimi temnejšimi lisami po belkastem trebuhu; primerjaj lat. Turdus philomelos; SINONIMI: iz zoologije cikovt
    2. iz zoologije manjša ali srednje velika ptica pevka, ki se oglaša s kompleksnimi glasovnimi vzorci; primerjaj lat. Turdidae
STALNE ZVEZE: vinski drozg
ETIMOLOGIJA: = cslov. drozgъ < pslov. *drozgъ < ide. *(s)trozdo- tako kot gr. strouthós ‛vrabec’, lat. turdus ‛kos’, stvnem. drōsca(la) ‛drozg’, angl. thrush, verjetno iz *(s)ter- ‛trava, bilka’ + *sed- ‛sedeti’, v prvotnem pomenu *‛na travi sedeč’ - več ...
Planinstvo
dvójno fíksno sidríšče -ega -ega -a s
SSKJ²
dvóústnat -a -o prid. (ọ̑-ȗ)
bot. ki ima zgornjo in spodnjo ustno: dvoustnati cvet; dvoustnati cvetni venec
Betonske konst.
frákcija -e ž
Število zadetkov: 122