Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Jezikovna
Dvojna imena in tvorba prebivalcev

Prosim vas za pomoč pri naslednjem razmisleku ... Novinarka me je povprašala, kako (če sploh) upravičiti rabo izraza Log-Dragomerčan, ki ga lokalni prebivalci Občine Log - Dragomer uporabljajo za občane te občine (ki ima sestavljeno ime, torej iz dveh krajev: Log in Dragomer). Izraz se pojavlja tudi v nekaterih medijih. Zanima me, ali je karkoli sporen.

Sama sem razmišljala takole ... Je izraz morda neprimeren, ker sestavina Log ostaja v osnovni obliki (kot ime kraja), medtem ko je Dragomerčan že izpeljanka iz Dragomerja (se pravi, bi se lahko bralo: Log in Dragomerčan, namesto pravega pomena: Ložan in Dragomerčan oziroma prebivalec Loga - Dragomerja/Občine Log - Dragomer)?

V slovenskem jeziku je na splošno malo prirednih samostalniških zloženk (zloženk iz samih samostalnikov, ki so v enakovrednem razmerju). Od podobnih primerov sem našla denimo le: Anglo-Američani, Balto-Slovani. Pa še tu je prva sestavina vsaj malo preoblikovana (medtem ko iz Loga ni nastal recimo Logo-).

Med imeni prebivalcev pa očitno ni enakega primera, ker so večbesedna krajevna imena večinoma pridevniško-samostalniška: Novo mesto, Slovenj Gradec, Škofja Loka, tu pa tvorimo podredne zloženke.

Druge občine, ki vključujejo po dva kraja v imenu (jih je malo), pa imajo (tako ugibam) očitno bolj zapleteno ime in se ni zgodilo, da bi tvorili ime prebivalcev iz obeh sestavin.

Jezikovna
Dvojni značaj in zapis besede »kočna«

Vprašanje nam postavlja pravilni zapis imen dolin Ravenska, Makekova in Belska Kočna/kočna. Na Jezerskem imamo goro Kočno (z več vrhovi, poimenovanimi tudi Jezerska Kočna, Kokrška Kočna etc.), kjer zapis z veliko začetnico ni sporen. Imamo pa tudi omenjene tri doline, kjer pa se Kočna/kočna (v lokalni rabi tudi podkočna) po logiki sklicuje na kočno kot vrsto/del doline, torej "zgornji, polkrožno zaključeni del ledeniške doline" (SSKJ), ne pa na Kočno kot vzpetino. Splošna raba se poslužuje velike začetnice (torej Ravenska, Makekova, Belska Kočna), nas pa zanima, kakšna je jezikovno pravilna/pravilnejša raba.

Jezikovna
Kako je prav »prekaren« ali »prekeren«?

Zanima me, katera od različic prekeren/prekaren je ustreznejša in kako utemeljimo zapis.

Jezikovna
Neskladje med pravopisom in pravnimi besedili: Kako pisati d. o. o.?

Pozdravljeni, najrazličnejša podjetja imajo poleg imena zraven še okrajšave, kot so: d. d., d. o. o., s. p. Po pravopisu se te okrajšave pišejo s pikami in presledki, pri Ajpesu pa so podjetja registrirana na najrazličnejše načine, npr. dd, d.d., d.o.o., doo, največkrat tudi brez vejic pri t. i. pristavčnem delu ... Zanima me, ali lahko v nekem besedilu (navajam izmišljeni primer) zapišem:

  • Banka Koper, d. d., uspešno posluje.,

če pa je to podjetje pri Ajpesu registrirano kot Banka Koper d.d. (brez vejice pred d. d. in brez presledka pri okrajšavi).

Sam bi pri zapisih v besedilih (sploh v tistih, ki so/bodo javno objavljena) brez pomislekov upošteval slovenska pravopisna pravila (ne glede na zapis v Ajpesu, pri katerem ni nobenega jezikovnega nadzora), nekateri naročniki pa se sklicujejo na zapis v Ajpesu in je jezikovni popravek pri imenu podjetja zanje sporen.

Jezikovna
Okrajšani zapis termina »astronomska enota«

V astronomiji se zelo pogosto rabi njena enota astrononska enota, ki se (do sedaj) največkrat zapiše kot a.e., pisano skupaj, pa tudi po anglosaškem zgledu AU. V zadnjem času se pojavljajo tudi zapisi s presledkom a. e.. Kakšno je vaše mnenje glede ustreznega zapisa, saj v RS ni kakšnega posebnega inšpektorata/službe ipd. za takšne vrste enot? V 1980 se je na FNT ljubljanske univerze pri predavanjih pisalo a.e.. Zanimivo bi bilo tudi videti kako bi bilo z (namišljeno) enoto N/a.e., torej Newton/njuton na astrononsko enoto. Za dolžino se rabi tudi parsek, ki ni toliko sporen, in se po navadi zapiše kar po anglosaškem vzoru kot pc. Ali bi ga mogoče veljalo celo nekako sloveniti kot AU?

Število zadetkov: 5