bárva Frazemi s sestavino bárva:
boríti se za bárve kóga, braníti bárve kóga, dobíti zdrávo bárvo, igráti za bárve kóga, iméti zdrávo bárvo, nastópati za bárve kóga, nastopíti za bárve kóga, pokazáti [svôjo] právo bárvo, príti s právo bárvo na dán, slíkati kóga/kàj v čŕnih bárvah, spremeníti bárvo, spremínjati bárve, spremínjati bárve kot kameleón, tekmováti za bárve kóga, v čŕnih bárvah, v róžnatih bárvah, zaménjati bárve, zdráva bárva
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Frazemi
Jezikovna
Beseda »mučéle«
Alenka Glazer je uporabila v pesmi Muke besedo mučéle. Pozna kdo to besedo?
MUKE
Kaj se mučiš na mučélah. Svet je trd. Hodiš skrušen po mučélah, s svetom sprt. Streskaj misli. Muke iz tebe v prst potegne Špicov vrt.
- Špicov vrt je ruško pokopališče.
SSKJ²
bôjen -jna -o prid. (ó)
nanašajoč se na boj: sklical je borce na bojni posvet; bojna tovariša sva; prebiti bojno črto; spremlja ga bojna sreča; bojna vrsta; pesn. bojna poljana bojišče / bojni plini; bojna oprema; bojna sekira; bojno letalo / bojni klic; peti bojne pesmi; bojni plesi; bojne igre igre, ki ponazarjajo boj
● ekspr. biti s kom na bojni nogi, v bojnem stanju sprt
♦ voj. bojna ladja velika, močno oklopljena vojna ladja, oborožena s topovi raznih kalibrov in torpedi
nanašajoč se na boj: sklical je borce na bojni posvet; bojna tovariša sva; prebiti bojno črto; spremlja ga bojna sreča; bojna vrsta; pesn. bojna poljana bojišče / bojni plini; bojna oprema; bojna sekira; bojno letalo / bojni klic; peti bojne pesmi; bojni plesi; bojne igre igre, ki ponazarjajo boj
● ekspr. biti s kom na bojni nogi, v bojnem stanju sprt
♦ voj. bojna ladja velika, močno oklopljena vojna ladja, oborožena s topovi raznih kalibrov in torpedi
Pravopis
bôjen -jna -o (ó)
bôjni -a -o (ó) ~ strup; biti s kom na ~i nogi → sprt; ~o polje → bojišče
bôjnost -i ž, pojm. (ó)
bôjni -a -o (ó) ~ strup; biti s kom na ~i nogi → sprt; ~o polje → bojišče
bôjnost -i ž, pojm. (ó)
Jezikovna
SSKJ²
nôga -e in -é ž, tož. ed. in mn. v prislovni predložni zvezi tudi nógo nóge (ó)
1. okončina, ki se uporablja za oporo trupa, premikanje: noga ga boli; noge so se mu od strahu šibile, tresle; iztegniti, skrčiti noge; umivati si noge; zlomiti si nogo, obe nogi; ima debele, suhe, tanke noge; desna, leva noga; krive, lepe noge; prekrižane, razkoračene, spodvite noge / invalid z leseno nogo protezo, ki zamenjuje nogo; ekspr. noge na iks po obliki podobne črki X, na o po obliki podobne črki O / prestopati se z noge na nogo; tukaj piha pod noge v noge; v noge me zebe; stati na eni nogi / pogledati žensko pod noge njene noge; brcnil ga je v nogo v del pod kolenom / k nogi kot povelje postavi puško k nogi; kot ukaz psu k nogi; na noge kot vzklik vstani(te) / konjske, kozje, mušje, ptičje noge; sprednje, zadnje noge; taji in skriva kot kača noge / kot vzklik pasja noga, tega pa nisem vedel
// del te okončine od gležnjev do konca prstov: noge se mu potijo; bose, otekle, ožuljene noge / stopil mu je na nogo; na nogah ima copate; palec na nogi; sneg se mu je udiral pod nogami
2. spodnji, zoženi nosilni del priprave, naprave: miza ima štiri noge; odviti, pritrditi nogo; oglate, okrogle noge; posteljne noge; stolček na treh nogah; miza z eno nogo; pog. noga od stola noga pri stolu, noga stola
● teci, kar ti noge dajo kolikor hitro moreš; ekspr. dati nogo komu odpustiti, odsloviti ga (iz službe); ekspr. noge ga niso več držale, nosile ni mogel več hoditi; pog., ekspr. tu dobi, ima vsaka stvar noge vsaka stvar se tu izgubi, izgine; ekspr. nastaviti komu nogo spotakniti ga; ekspr. komaj vleče noge za seboj od utrujenosti, slabosti zelo težko hodi; star. vzel je noge pod pazduho začel je iti, teči; ekspr. otroci, spravite se mi izpod nog umaknite se, pojdite proč; ekspr. ogledal si ga je od nog do glave vsega; nižje pog. iti k nogam peš; ekspr. stisnil je rep med noge umaknil se je, zbežal je; vdal se je, odnehal je; ekspr. kopeli so ga postavile na noge ozdravile, okrepile; ekspr. postaviti, spraviti podjetje na noge narediti, da postane uspešno; ekspr. skočiti na noge hitro vstati; ekspr. dogodek je vso policijo spravil na noge policija je začela akcijo; ekspr. glej pod noge pazi, kako, kod hodiš; ekspr. metati komu polena pod noge ovirati ga pri delu, pri njegovih prizadevanjih; ekspr. metati se komu pod noge predajati se, podrejati se; knjiž., ekspr. ubrati, vzeti pot pod noge začeti iti, hoditi; šalj. pijača mu je šla, zlezla v noge tako je vinjen, da zelo težko hodi; pog. cel dan je bil na nogah je stal, hodil, zlasti pri delu; ekspr. ob tem dogodku so bili vsi meščani na nogah vznemirjeni, navdušeni; ogorčeni; pog. je dober v nogah pri hoji zdrži velike napore; pog. imajo že precej kilometrov v nogah veliko so prehodili; ekspr. gori mu pod nogami je v veliki stiski, nevarnosti; ekspr. tla se mu majejo pod nogami ima ogrožen (družbeni) položaj; ni več prepričan o pravilnosti svojega ravnanja; ekspr. z eno nogo je že v grobu je že star; kmalu bo umrl; ekspr. biti s kom na bojni nogi sprt; ekspr. v ta gozd še ni stopila človeška noga človek, ljudje; pog. je hitrih nog hitro hodi; zna hitro hoditi; nar. kurja noga divja ali kultivirana rastlina z mesnatim steblom in mesnatimi listi ter belimi, rumenimi ali rdečimi cveti; tolščak; ima lahke, težke noge lahko, težko hodi; pog. postaviti se na lastne, svoje noge osamosvojiti se; ekspr. danes je menda z levo nogo vstal ves dan je slabo razpoložen; ekspr. vsa stvar je, stoji na majavih, slabih, šibkih, trhlih nogah ni trdna, zanesljiva, ni dobro utemeljena; ekspr. že od mladih nog se nisva videla od mladosti; ekspr. stati z obema nogama v življenju biti zelo dejaven (v družbenem življenju); šalj. pojdi iskat v klet, saj imaš še prve noge saj si še mlad; ekspr. živeti na veliki nogi razkošno, potratno; ekspr. biti nov od nog do glave biti oblečen v nova oblačila; preg. laž ima kratke noge laž se kmalu odkrije
♦ aer. amortizacijska noga priprava pod repom letala, ki blaži sunke pri vožnji po tleh; bot. vranja noga rastlina s pernatimi listi in belimi, rumenkastimi ali škrlatno rdečimi cveti, Coronopus; med. ploska noga z izravnanim srednjim delom stopala; obrt. kozja noga orodje z dvema ravnima, navadno v ostrem kotu stikajočima se reziloma za rezbarjenje; šport. odrivna noga s katero se skakalec v višino, daljino odrine od podlage; teh. svinjska noga drog za privzdigovanje, premikanje težkih bremen; zool. noga razširjen spodnji del telesa pri mehkužcih, ki se zlasti pri polžih uporablja za lezenje; oprijemalna noga s palcem, ki se lahko stika z drugimi prsti; plavalna noga s plavalno kožico med tremi sprednjimi prsti; plezalna noga s prstom, ki se lahko obrača naprej ali nazaj; noge hodilke okončine za hojo, zlasti pri rakih
1. okončina, ki se uporablja za oporo trupa, premikanje: noga ga boli; noge so se mu od strahu šibile, tresle; iztegniti, skrčiti noge; umivati si noge; zlomiti si nogo, obe nogi; ima debele, suhe, tanke noge; desna, leva noga; krive, lepe noge; prekrižane, razkoračene, spodvite noge / invalid z leseno nogo protezo, ki zamenjuje nogo; ekspr. noge na iks po obliki podobne črki X, na o po obliki podobne črki O / prestopati se z noge na nogo; tukaj piha pod noge v noge; v noge me zebe; stati na eni nogi / pogledati žensko pod noge njene noge; brcnil ga je v nogo v del pod kolenom / k nogi kot povelje postavi puško k nogi; kot ukaz psu k nogi; na noge kot vzklik vstani(te) / konjske, kozje, mušje, ptičje noge; sprednje, zadnje noge; taji in skriva kot kača noge / kot vzklik pasja noga, tega pa nisem vedel
// del te okončine od gležnjev do konca prstov: noge se mu potijo; bose, otekle, ožuljene noge / stopil mu je na nogo; na nogah ima copate; palec na nogi; sneg se mu je udiral pod nogami
2. spodnji, zoženi nosilni del priprave, naprave: miza ima štiri noge; odviti, pritrditi nogo; oglate, okrogle noge; posteljne noge; stolček na treh nogah; miza z eno nogo; pog. noga od stola noga pri stolu, noga stola
● teci, kar ti noge dajo kolikor hitro moreš; ekspr. dati nogo komu odpustiti, odsloviti ga (iz službe); ekspr. noge ga niso več držale, nosile ni mogel več hoditi; pog., ekspr. tu dobi, ima vsaka stvar noge vsaka stvar se tu izgubi, izgine; ekspr. nastaviti komu nogo spotakniti ga; ekspr. komaj vleče noge za seboj od utrujenosti, slabosti zelo težko hodi; star. vzel je noge pod pazduho začel je iti, teči; ekspr. otroci, spravite se mi izpod nog umaknite se, pojdite proč; ekspr. ogledal si ga je od nog do glave vsega; nižje pog. iti k nogam peš; ekspr. stisnil je rep med noge umaknil se je, zbežal je; vdal se je, odnehal je; ekspr. kopeli so ga postavile na noge ozdravile, okrepile; ekspr. postaviti, spraviti podjetje na noge narediti, da postane uspešno; ekspr. skočiti na noge hitro vstati; ekspr. dogodek je vso policijo spravil na noge policija je začela akcijo; ekspr. glej pod noge pazi, kako, kod hodiš; ekspr. metati komu polena pod noge ovirati ga pri delu, pri njegovih prizadevanjih; ekspr. metati se komu pod noge predajati se, podrejati se; knjiž., ekspr. ubrati, vzeti pot pod noge začeti iti, hoditi; šalj. pijača mu je šla, zlezla v noge tako je vinjen, da zelo težko hodi; pog. cel dan je bil na nogah je stal, hodil, zlasti pri delu; ekspr. ob tem dogodku so bili vsi meščani na nogah vznemirjeni, navdušeni; ogorčeni; pog. je dober v nogah pri hoji zdrži velike napore; pog. imajo že precej kilometrov v nogah veliko so prehodili; ekspr. gori mu pod nogami je v veliki stiski, nevarnosti; ekspr. tla se mu majejo pod nogami ima ogrožen (družbeni) položaj; ni več prepričan o pravilnosti svojega ravnanja; ekspr. z eno nogo je že v grobu je že star; kmalu bo umrl; ekspr. biti s kom na bojni nogi sprt; ekspr. v ta gozd še ni stopila človeška noga človek, ljudje; pog. je hitrih nog hitro hodi; zna hitro hoditi; nar. kurja noga divja ali kultivirana rastlina z mesnatim steblom in mesnatimi listi ter belimi, rumenimi ali rdečimi cveti; tolščak; ima lahke, težke noge lahko, težko hodi; pog. postaviti se na lastne, svoje noge osamosvojiti se; ekspr. danes je menda z levo nogo vstal ves dan je slabo razpoložen; ekspr. vsa stvar je, stoji na majavih, slabih, šibkih, trhlih nogah ni trdna, zanesljiva, ni dobro utemeljena; ekspr. že od mladih nog se nisva videla od mladosti; ekspr. stati z obema nogama v življenju biti zelo dejaven (v družbenem življenju); šalj. pojdi iskat v klet, saj imaš še prve noge saj si še mlad; ekspr. živeti na veliki nogi razkošno, potratno; ekspr. biti nov od nog do glave biti oblečen v nova oblačila; preg. laž ima kratke noge laž se kmalu odkrije
♦ aer. amortizacijska noga priprava pod repom letala, ki blaži sunke pri vožnji po tleh; bot. vranja noga rastlina s pernatimi listi in belimi, rumenkastimi ali škrlatno rdečimi cveti, Coronopus; med. ploska noga z izravnanim srednjim delom stopala; obrt. kozja noga orodje z dvema ravnima, navadno v ostrem kotu stikajočima se reziloma za rezbarjenje; šport. odrivna noga s katero se skakalec v višino, daljino odrine od podlage; teh. svinjska noga drog za privzdigovanje, premikanje težkih bremen; zool. noga razširjen spodnji del telesa pri mehkužcih, ki se zlasti pri polžih uporablja za lezenje; oprijemalna noga s palcem, ki se lahko stika z drugimi prsti; plavalna noga s plavalno kožico med tremi sprednjimi prsti; plezalna noga s prstom, ki se lahko obrača naprej ali nazaj; noge hodilke okončine za hojo, zlasti pri rakih
Pravopis
nôga -e tudi nôga -é ž, prva oblika rod. mn. nóg; druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é nóg -áma -é -àh -áma; -é nóg -àm -é -àh -ámi; tož. ed. in mn. v predl. zv. nógo, nóge (ó; ó ẹ́; ó ẹ̑)
1. zlomiti si obe ~i; bose ~e; prestopati se z ~e na ~o; V ~e ga zebe; Na ~ah ima copate; poud. Sneg se udira pod ~ami |zaradi teže telesa|; K ~i |povelje; ukaz psu|; Na ~e |vstani(te)|; poud. ~e na iks |po obliki podobne črki x|; ptičje ~e; stol na treh ~ah
2. poud.: nastaviti komu ~o |spotakniti ga|; spraviti se komu izpod nog |umakniti se, oditi|; ogledati si koga od nog do glave |vsega|; stisniti rep med ~e |umakniti se, zbežati; vdati se, odnehati|; vzeti pot pod ~e |začeti iti, hoditi|; Celo mesto je bilo na ~ah |Vsi prebivalci mesta so bili vznemirjeni|; z eno ~o biti v grobu |biti star; biti pred smrtjo|; poud.: biti s kom na bojni ~i |sprt|; Tja še ni stopila človeška ~ |človek, ljudje|; imeti težke ~e |težko hoditi|; postaviti se na lastne ~e |osamosvojiti se|; vstati z levo ~o |biti nerazpoložen|; knj. pog. živeti na veliki ~i razkošno, razsipno
1. zlomiti si obe ~i; bose ~e; prestopati se z ~e na ~o; V ~e ga zebe; Na ~ah ima copate; poud. Sneg se udira pod ~ami |zaradi teže telesa|; K ~i |povelje; ukaz psu|; Na ~e |vstani(te)|; poud. ~e na iks |po obliki podobne črki x|; ptičje ~e; stol na treh ~ah
2. poud.: nastaviti komu ~o |spotakniti ga|; spraviti se komu izpod nog |umakniti se, oditi|; ogledati si koga od nog do glave |vsega|; stisniti rep med ~e |umakniti se, zbežati; vdati se, odnehati|; vzeti pot pod ~e |začeti iti, hoditi|; Celo mesto je bilo na ~ah |Vsi prebivalci mesta so bili vznemirjeni|; z eno ~o biti v grobu |biti star; biti pred smrtjo|; poud.: biti s kom na bojni ~i |sprt|; Tja še ni stopila človeška ~ |človek, ljudje|; imeti težke ~e |težko hoditi|; postaviti se na lastne ~e |osamosvojiti se|; vstati z levo ~o |biti nerazpoložen|; knj. pog. živeti na veliki ~i razkošno, razsipno
Celotno geslo
Frazemi
nôga Frazemi s sestavino nôga:
bíti na bôjni nôgi s kóm/čím, bíti z êno nôgo kjé, bíti z êno nôgo v grôbu, bíti z êno nôgo žé na ónem svétu, brúsiti nôge, dáti nóge pod pázduho, dobíti poléna pod nôge, dobívati poléna pod nôge, iméti nóge têžke kot cènt, iméti zvézane rôke in nôge, izgubíti tlà pod nogámi, izgúbljati tlà pod nogámi, metáti kómu poléna pod nóge, mótati se pod nogámi, od gláve do nôg, od nôg do gláve, pod nogámi gorí kómu, podstáviti kómu nôgo, postavítev na lástne nôge, postáviti kóga/kàj na lástne nôge, postáviti se na lástne nôge, postávljati se na lástne nôge, skrívati kàj kot gàd nôge, skrívati kàj kot káča nôge, stísniti rép med nóge, tajíti kàj kot káča nôge, têči, kólikor nôge nêsejo kóga, tlà pod nogámi goríjo kómu, tlà se májejo [pod nogámi] kómu, tlà se zamájejo [pod nogámi] kómu, ubráti pót pod nóge, umréti s škórnji na nôgah, vrtéti se pod nogámi, vstáti z lévo nôgo, vzéti nôge pod pázduho, vzéti pót pod nóge, z rokámi in nogámi, zagoréti pod nogámi kómu, zvíti rép med nóge, živéti na velíki nôgi, živéti na visôki nôgi, življênje na velíki nôgi
bíti na bôjni nôgi s kóm/čím, bíti z êno nôgo kjé, bíti z êno nôgo v grôbu, bíti z êno nôgo žé na ónem svétu, brúsiti nôge, dáti nóge pod pázduho, dobíti poléna pod nôge, dobívati poléna pod nôge, iméti nóge têžke kot cènt, iméti zvézane rôke in nôge, izgubíti tlà pod nogámi, izgúbljati tlà pod nogámi, metáti kómu poléna pod nóge, mótati se pod nogámi, od gláve do nôg, od nôg do gláve, pod nogámi gorí kómu, podstáviti kómu nôgo, postavítev na lástne nôge, postáviti kóga/kàj na lástne nôge, postáviti se na lástne nôge, postávljati se na lástne nôge, skrívati kàj kot gàd nôge, skrívati kàj kot káča nôge, stísniti rép med nóge, tajíti kàj kot káča nôge, têči, kólikor nôge nêsejo kóga, tlà pod nogámi goríjo kómu, tlà se májejo [pod nogámi] kómu, tlà se zamájejo [pod nogámi] kómu, ubráti pót pod nóge, umréti s škórnji na nôgah, vrtéti se pod nogámi, vstáti z lévo nôgo, vzéti nôge pod pázduho, vzéti pót pod nóge, z rokámi in nogámi, zagoréti pod nogámi kómu, zvíti rép med nóge, živéti na velíki nôgi, živéti na visôki nôgi, življênje na velíki nôgi
Celotno geslo
Frazemi
pámet Frazemi s sestavino pámet:
bíti bòlj počásne pámeti, bíti krátke pámeti, bíti ob pámet, govoríti na pámet, iméti krátko pámet, iméti kúrjo pámet, iméti vèč sréče kot pámeti, kúrja pámet, naučíti kóga/kàj pámeti, ne govoríti na pámet, niti na kônec pámeti ne páde kómu, niti na kràj pámeti ne páde kómu, níti na kràj pámeti ne príde kómu, príti k pámeti, ptíčja pámet, solíti kómu pámet, správiti kóga k pámeti, správiti kóga ob pámet, správljati kóga ob pámet, učíti se na pámet
bíti bòlj počásne pámeti, bíti krátke pámeti, bíti ob pámet, govoríti na pámet, iméti krátko pámet, iméti kúrjo pámet, iméti vèč sréče kot pámeti, kúrja pámet, naučíti kóga/kàj pámeti, ne govoríti na pámet, niti na kônec pámeti ne páde kómu, niti na kràj pámeti ne páde kómu, níti na kràj pámeti ne príde kómu, príti k pámeti, ptíčja pámet, solíti kómu pámet, správiti kóga k pámeti, správiti kóga ob pámet, správljati kóga ob pámet, učíti se na pámet
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Pravopis
skrégan -a -o; bolj ~ (ẹ̑) neknj. pog. z/s kom/čim biti ~ z dekletom sprt; biti ~ s pametjo nerazsoden, nepremišljen; Z matematiko je ~ je ne zna
skréganost -i ž, pojm. (ẹ̑) neknj. pog.
skréganost -i ž, pojm. (ẹ̑) neknj. pog.
Prekmurski
sposvàditi se -svádim se dov. spreti se: Pokedob vszáksi bi rad meo na nyegovih prszaj szvetlécsi, zláti kri's, sze nad nyim szposzvádita KOJ 1848, 58; vu hi'sni zákon sztoupiti, vu sterom tiváriske, dare sze szposzvádijo, radi eden drügomi v-ocsi metajo KOJ 1845, 87
sposvádjeni -a -o sprt: Dvá szposzvádjeniva pispeka szta sze za ravnansztva volo pogucsala KOJ 1914, 104; gda bi potüvao na pomirejnye niki szposzvádjenih Hercegov KOJ 1848, 24
sposvádjeni -a -o sprt: Dvá szposzvádjeniva pispeka szta sze za ravnansztva volo pogucsala KOJ 1914, 104; gda bi potüvao na pomirejnye niki szposzvádjenih Hercegov KOJ 1848, 24
SSKJ²
spréti1 -èm dov., spŕl (ẹ́ ȅ)
povzročiti, da se medsebojno izrazi nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno glasno, ostro: že sta se pobotala, pa so ju spet sprli; spreti prijatelje; spreti koga s sosedom
povzročiti, da se medsebojno izrazi nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno glasno, ostro: že sta se pobotala, pa so ju spet sprli; spreti prijatelje; spreti koga s sosedom
- spréti se
1. medsebojno izraziti nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno glasno, ostro: prijatelja sta se sprla; spreti se zaradi dediščine; spreti se s sosedom
2. ekspr., v zvezi s s, z storiti kaj v nasprotju s tem, kar izraža dopolnilo: spreti se s predpisi, zakoni / spreti se s pametjo
● ekspr. spreti se z (belim) kruhom zavrniti donosen položaj, službo
- spŕt -a -o:
sprti sosedje; to sklepanje je sprto z logiko
Pravopis
spréti1 sprèm dov. sprì -íte; spŕl -a, sprèt/sprét, spŕt -a; spŕtje; (sprèt/sprét) (ẹ́ ȅ) koga ~ očeta s sosedom; ~ prijatelje
spréti se -èm se (ẹ́ ȅ) ~ ~ s sosedom; poud. spreti se z/s čim ~ ~ s pametjo |nespametno ravnati|; ~ ~ z zakoni |ravnati v nasprotju z zakoni|
spréti se -èm se (ẹ́ ȅ) ~ ~ s sosedom; poud. spreti se z/s čim ~ ~ s pametjo |nespametno ravnati|; ~ ~ z zakoni |ravnati v nasprotju z zakoni|
Pravopis
spréti2 sprèm dov. sprì -íte; spŕl -a, sprèt/sprét, spŕt -a; spŕtje; (sprèt/sprét) (ẹ́ ȅ) kaj ~ opornike; tisk. ~ naslov članka |zmanjšati presledke med besedami, vrsticami|
Pleteršnik
sprẹ́ti se 1., sprèm se, vb. pf. 1) sich emporstemmen, sich erheben: s. se po koncu, C.; konj se je sprl, das Pferd ist wild geworden, Cig.; — sprt, steil, Jan., Čb.-M.; — sprt, spitzig (vom Winkel), Jan.; — 2) sich auflehnen: s. se zoper koga, Cig.; — sprt, feindselig: sprt do koga, Jan.; — (nam. vzp-).
Pravopis
spŕt -a -o; bolj ~ (ȓ) ~i sosedje; poud. sprt z/s kom/čim z logiko ~o početje |neskladno|
spŕtost -i ž, pojm. (ȓ)
spŕtost -i ž, pojm. (ȓ)
Celotno geslo
Sinonimni
spŕt -a -o povdk.
s kom izraža, da je kdo v nesoglasju s kom
SINONIMI:
biti v sporu, neustrez. biti na bojni nogi, pog. biti si navzkriž, star. biti si v jezi, ekspr. biti si v laseh, pog. biti skregan, neustrez. biti v bojnem stanju, nar. biti v svaji, ekspr. grdo se gledati, star. imeti na rovašu kaj, ekspr. priti v navzkrižje
Celotno geslo
Frazemi
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 23
Dostopnost