Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
alumínij -a m (í) lahka kovina srebrno bele barve, ki dobro prevaja toploto in elektriko: pridobivati aluminij iz boksita; aluminij v palicah; tovarna aluminija; posoda iz aluminija
SSKJ
belíca -e ž (í) rabi se samostojno ali kot prilastek  
  1. 1. belkasta žival: kokoš belica
  2. 2. svetel sadež ali rastlina, ki ga rodi: češnja, figa belica; pesn. pšenica belica
  3. 3. nar. prekmursko jajce: ubiti belico v juho
    ♦     agr. belica konoplja z moškimi cveti; zool. belica majhna srebrno bela sladkovodna riba, Leucaspius delineatus; kuna belica
SSKJ
brancín -a m (ȋ) postrvi podobna morska riba srebrno modre barve: prodajati brancine; kuhan, pečen brancin
SSKJ
brokáten -tna -o prid. (ȃ) ki je iz brokata: bila je oblečena v srebrno brokatno obleko; brokatno pregrinjalo / bogato izrezljani brokatni stoli
SSKJ
brónsa in brónca in brónza -e ž (ọ̑) 
  1. 1. zmes laka in kovine v prahu za premazovanje predmetov, zlasti kovinskih: premazati peč s srebrno bronso; aluminijeva bronsa s srebru podobnim sijajem; bakrova bronsa z zlatu podobnim sijajem
  2. 2. zlitina bakra in drugih kovin; bron: kipci iz bronse
    // pog. umetniški izdelek iz te zlitine: tam je bilo veliko gobelinov in brons
SSKJ
búnka -e ž (ȗ) 
  1. 1. oteklina, navadno od udarca: iz pretepa je odnesel bunko na čelu
    // nav. mn., ekspr., raba peša močen udarec, navadno s pestjo: dobiti bunke; naložiti bunke
  2. 2. pog. glavič, betiček: palica s srebrno bunko / na vrtu imajo pisane steklene bunke krogle
  3. 3. slabš. debela, nerodna ženska: tisto bunko je prosil za ples; debela bunka / bila je prava kmečka bunka
SSKJ
butíca -e ž (í) 
  1. 1. ekspr. glava: butica me boli; razčesniti butico / tako trmastih butic, kot je on, ne pregovoriš
    ●     pog., ekspr. ne gre mu v butico ne razume; pog., ekspr. v butici se mu je posvetilo doumel, razumel je; pog., ekspr. učenec je trde butice se težko uči
  2. 2. star. glavič, betiček: palica s srebrno butico
Glasuj SNB
casting -a cit. [kásting-] in kásting -a m (ȃ)
1. izbira igralcev, udeležencev in nastopajočih, zlasti v športu, gledališču in manekenstvu, in razdeljevanje vlog: Napisala sem scenarij, napravila casting in film posnela s študenti igre | Kadar delam, sicer vem, da imam snemanje recimo dva dni, da začnem ob devetih, končam ob šestih ali pa tudi ob devetih, pri kastingih pa nikoli ne veš
2. športni ribolov, pri katerem se z obale, brega meče ribiška vrvica v vodo; ribolov z obale: Najprej je treba povedati, da je casting tekmovalna panoga, ki izhaja iz ribolova, tekmovalne discipline pa potekajo na suhem in ne v vodi | Slovensko zastopstvo v kastingu se je z nedavnega svetovnega prvenstva v Švici domov vrnilo z zlato in srebrno kolajno E ← agl. casting iz cast 'metati, snuti, zamišljati si'
SSKJ
cézij -a m (ẹ́) kem. mehka, na zraku in v vodi neobstojna kovina srebrno bele barve, element Cs
SSKJ
čebúla -e [tudi čəb] ž (ú) 
  1. 1. začimbna rastlina s cevastimi listi ali njeni omeseneli podzemeljski deli: gojiti čebulo; prepražiti čebulo; čevapčiči s čebulo / zreži nekaj čebul na rezine
    ♦     bot. podzemeljsko steblo z mesnatimi luskolisti; čebulica
  2. 2. pog., ekspr. žepna ura: privlekel je iz žepa srebrno čebulo / šalj. koliko je na čebuli? koliko je ura?
SSKJ
číst -a -o stil. -ó prid., čistéjši (ȋ ī) 
  1. 1. ki je brez umazanije, prahu: čisti čevlji; čista posoda; obleči čisto srajco; čiste ulice; vse je pospravljeno in čisto / otroci so siti in čisti / čist planinski zrak; splakniti perilo v čisti vodi / prepisati na čist list nepopisan; čista polt brez izpuščajev in peg; čista rana ki se ne gnoji
    // čista gospodinja ki ima smisel in skrb za snago; čisto delo pri katerem se človek ne umaže
    // ki ni skaljen ali moten: čist studenec; čista gladina jezera / čisto obzorje; ekspr. jutro je bilo kristalno čisto; nebo je čisto kot ribje oko; pren. čista glava, pamet
  2. 2. ki je brez primesi: napolniti blazino s čistim puhom; čista rudnina; čisto srebro, zlato / čista pasma, rasa / piše v čistem jeziku / čista matematika teoretična, ne praktično uporabna matematika; bluza iz čiste svile prave svile; čista umetnost nepoučna, netendenčna; pren. svoje vrste hočejo imeti čiste
    // ki obstaja iz istovrstnih (duhovnih) prvin: stavba v čistem gotskem slogu; na razstavi so presenečale likovno čiste plastike; stilno čista predstava
  3. 3. ki ni hripav ali zamolkel: zapel je z lepim in čistim glasom; ekspr. srebrno čist glas
  4. 4. ekon. ki ostane po odbitku vseh bremen, dajatev ali dolgov: čisti dobiček; pravilnik o delitvi čistega dohodka; čisti donos; čista plača
  5. 5. ki ima pozitivne lastnosti v etičnem, zlasti pa v moralnem pogledu: čist človek; čist značaj / biti, ostati čist / čista ljubezen, misel; čisto življenje / čisto dekle nedolžno
    // vodili so ga čisti nameni / ima čisto politično preteklost neoporečno; pren. čisto srce
  6. 6. ekspr. ki je brez česa drugega: njegova zahteva je čisti formalizem; čista abstrakcija / hišo je prodal v čisto izgubo
    // z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: njegove besede so čist nesmisel; to je čista laž; kar sem povedal, je čista resnica
    ●     zdaj imata čiste račune poravnala sta medsebojna navzkrižja; nimata več medsebojnih obveznosti; ekspr. poglej, če je zrak čist če ni nevarnih ali nezaželenih oseb; evfem. nima čistih rok je kriv; čista teža teža, v katero ni všteta teža embalaže; nima čiste vesti čuti se krivega; je kriv; ekspr. nalil, natočil mu je čistega vina povedal mu je resnico brez olepšavanja; čisti računi, dobri prijatelji poravnane medsebojne obveznosti omogočajo prijateljske odnose; čistemu je vse čisto
    ♦     farm. čisti bencin bencin za rane; filoz. čisti razum spoznavna zmožnost duha, ločena od čutnih zaznav in čustev; čisti um bistvena lastnost duha ustvarjati misel in oblikovati spoznanje; gastr. čista juha nezakuhana juha; čista mast mast brez ocvirkov; kem. kemično čist; lit. čista lirika lirika, ki izraža le čustva; čista rima rima, pri kateri se vokali ujemajo glede dolžine in širine; šol. čisti biolog biolog, ki študira sámo biologijo
    čísto stil. čistó prisl.: čisto oprati; čisto obrita brada; orkester zveni intonančno čisto / doma imajo zelo čisto
    čísti -a -o sam.: pog. prireditelji so imeli pet milijonov čistega čistega dobička; zbrisati kaj do čistega; prepisati na čisto dokončno, brez popravkov; prišel je na čisto sam s seboj spoznal je, kakšen je; dati otroka v čisto v čisto perilo; s tem si nisem na čistem tega ne razumem popolnoma; ekspr. ni pri čisti je nekoliko duševno zmeden
    ♦     gozd. sečnja do čistega, na, v čisto sečnja, pri kateri se posekajo prav vsa drevesa; prim. čisto
SSKJ
donéti -ím nedov. (ẹ́ í) 
  1. 1. dajati polne, nizke glasove: orgle, zvonovi donijo; zamolklo doneti / glas mu je votlo donel
  2. 2. doneč se širiti: preko polj doni vesela pesem; glas roga je donel s hriba v hrib / po hodniku so doneli trdi koraki
  3. 3. ekspr. biti zaznaven, slišen: iz njenega glasu je donel upor; iz besed je donelo sovraštvo / njen smeh je še vedno donel / njegove besede so ji neprestano donele na uho
    donèč -éča -e 
    1. 1. deležnik od doneti: doneč zvon; zapel je s prijetno donečim glasom; srebrno doneč smeh
    2. 2. ekspr. vznesen, a vsebinsko prazen: visoko doneče besede, fraze
SSKJ
hólmij -a m (ọ́) kem. redka težka kovina srebrno bele barve, element Ho
SSKJ
índij -a m (í) kem. redka, mehka kovina srebrno bele barve, element In: ležaji iz indija
SSKJ
irídij -a m (í) kem. trda, težko taljiva žlahtna kovina srebrno bele barve, element Ir: iridij in platina
SSKJ
jadrálka -e [tudi u̯k] ž (ȃ) 
  1. 1. ženska, ki se ukvarja z jadranjem: nastop jadralk na jadrnicah / omenjena jadralka je za svoj let dobila srebrno značko
  2. 2. redko jadrnica: tod so plule samo redke jadralke
SSKJ
kávka1 -e ž (ȃ) 
  1. 1. ptica golobje velikosti s srebrno sivimi očmi: kričeče kavke; stolp je obletavala jata črnih kavk
    ♦     zool. planinska kavka gorska ptica s črnim perjem, rumenkastim kljunom in rdečkastimi nogami, Pyrrhocorax graculus
  2. 2. slabš. neumna, nespametna ženska: stare kavke spet regljajo; je prava kavka / kot psovka ti prekleta kavka
SSKJ
kraljévski -a -o prid. (ẹ́) 
  1. 1. nanašajoč se na kralje: kraljevska hiša, krona / kraljevska oblast / pripeljala se je kraljevska dvojica kralj in kraljica
    // njegovo kraljevsko veličanstvo
    ●     ekspr. kraljevska igra šah
  2. 2. ekspr. izredno lep, veličasten: na hribu je stal kraljevski hrast / imel je naravnost kraljevsko postavo
    // zelo velik, obilen: prejel je kraljevsko plačilo / kraljevski obed
    ♦     vrtn. kraljevska begonija begonija z velikimi srebrno progastimi listi in rdečimi cveti; zgod. kraljevska kmetija fevdalcu podeljena nemška kolonizacijska enota, ki obsega približno 50 ha
    kraljévsko prisl.: (po) kraljevsko kositi; kraljevsko nagraditi; kraljevsko miren obraz
SSKJ
króm -a tudi kròm krôma m (ọ̑; ȍ ó) kem. trda težka kovina srebrno bele barve, element Cr: zlitina železa in kroma
● pog., ekspr. avto je ves v laku in kromu zelo se sveti; neskl. pril.: usnj. krom usnje kromovo usnje
SSKJ
lesketáti se -ám se in -éčem se stil. lesketáti -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) 
  1. 1. odbijati iskrečo se svetlobo: biser se lesketa; morska gladina, rosa se lesketa; meči so se lesketali; oči se mu lesketajo od prijetnega vznemirjenja; okna se lesketajo v soncu; kapljice na veji so se lesketale kot biseri; vino se lesketa kot zlato / na prsih se mu lesketajo medalje; solze se ji lesketajo v očeh
    // odbijati svetlobo sploh: mokra cesta se lesketa v luči svetilk; njeni črni lasje so se lesketali; motno se lesketati / na mladiki se lesketajo rjavi smolnati popki
  2. 2. svetiti, sijati: lučke se lesketajo; zvezde se lesketajo bolj kot prej / zvezde se lesketajo z neba, skozi drevje / v grmovju se lesketajo kresnice; ekspr. v otrokovih očeh se lesketa nedolžnost je zaznavna, vidna
  3. 3. ekspr. belo odsevati: hiša se je lesketala v mesečini; dekletova bela polt se je lesketala v mraku / prod ob reki se belo lesketa
    ●     ekspr. kupola se lesketa od zlata je pozlačena, zlata; ekspr. v dvorani se je vse lesketalo od zlata in biserov v dvorani je bilo zelo veliko zlata in biserov; ekspr. mesečina, sončni žarki se lesketajo na gladini se iskreč odbijajo od nje; ekspr. biser se je lesketal pri biseru bilo je zelo veliko biserov; ekspr. sneg se lesketa, da jemlje vid zelo se lesketa
    lesketajóč se -a -e: luske lesketajoč se odpadajo; lesketajoče (se) luči v daljavi; v upanju lesketajoče (se) oči; lesketajoče (se) perje divjega petelina; srebrno (se) lesketajoča reka
Število zadetkov: 54