Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo ePravopis
sréda sréde samostalnik ženskega spola
ZVEZE: pepelnična sreda
SSKJ²
sréda -e ž (ẹ̑; v pomenu sredina daj., mest. ed. v prislovni predložni zvezi ẹ́)
1. mesto, točka, ki je enako oddaljena od dveh ali več mejnih točk: priti do srede mostu; voz se je ustavil na sredi klanca; sedi v prvi vrsti na sredi; preklati po sredi / določiti sredo palice sredino
// del, predel ob tem mestu, ob tej točki: iti proti sredi trga; stopil je na sredo sobe; karta ima na sredi znak; speljati cesto po sredi travnika
2. kar je približno enako oddaljeno od izhodišča, začetka in konca
a) glede na čas: plačati račun do srede marca; povest iz srede stoletja / vrnil se je v sredi noči sredi
b) glede na dogajanje: roman je prebral le do srede; tekme ni gledal do konca, ampak je na sredi odšel
3. v prislovni rabi, s predlogom izraža položaj, omejen z dvema ali več mejnimi točkami: na obeh straneh sta okni, v sredi pa vhod; skupina šolarjev z učiteljem v sredi / z oslabljenim pomenom pot pelje v sredi med njivami
4. tretji dan v tednu: danes je sreda; že od srede ga ni; sestanek bo v sredo, 15. marca; druga sreda v aprilu / prihaja ob sredah
● 
držati se zlate srede zlate sredine; publ. izvoliti koga iz svoje srede nekoga med njimi; publ. ugotovili so, da je po sredi napaka da gre za napako; publ. kaj je po sredi, da ni prišel kaj se je zgodilo; publ. rad je v naši sredi med nami; publ. v tej sredi se ni počutil dobro v tem okolju; preg. strah je na sredi votel, okrog kraja ga pa nič ni
♦ 
rel. pepelnična sreda po pustnem torku, prvi dan štiridesetdnevnega posta; prim. posredi
Pravopis
sréda -e ž (ẹ̑; v pomenu 'sredina' daj., mest. ed. v predl. zv. ẹ́)
1. priti do ~e mostu; povest iz ~e stoletja; ustaviti se na ~i klanca; prerezati sadež po ~i; skupina otrok z učiteljem v ~i; publ.: Izvolili so koga iz svoje ~e koga izmed sebe; kaj je po ~i, da ni prišel kaj se je zgodilo; Rad je v naši ~i med nami; dobro se počutiti v tej ~i v tem okolju
2. odpotovati v ~o; v ~o opoldne; prihajati ob ~ah
Celotno geslo Sinonimni
sréda -e ž
GLEJ SINONIM: sredina, sredina
GLEJ ŠE: pepelnica2, zmeren
Celotno geslo Etimološki
srẹ́da1 -e ž
Celotno geslo Etimološki
srẹ̑da2 -e ž
Pleteršnik
srẹ́da, f. 1) die Mitte; v sredi stati, v sredo stopiti; od konca do srede; po sredi razsekati, mitten entzweihauen; črez sredo prelomiti, mitten entzweibrechen; — der Mittelpunkt, Cig.; v sredo zadeti, ins Centrum treffen; v sredi, v zlati skledi = golden ist die Mittelstraße, Cig., Nov.; — 2) das Mittel, Krelj, Trub.; s. in pot, das Mittel und die Art und Weise, C.; — 3) srẹ̑da, die Mittwoche; sredpostna s., die Mittfasten.
Celotno geslo Pohlin
sreda1 [srẹ́da] samostalnik ženskega spola

sredina, sreda

PRIMERJAJ: sreda2

Celotno geslo Pohlin
sreda2 [srẹ̑da] samostalnik ženskega spola

sreda, tj. tretji dan v tednu

PRIMERJAJ: sreda1

Vorenc
sreda1 žF10, diameter, vel diametrusena v'glyh ravna zherka, katera grè glih zhes ſrédo ene okrogle rizhy; diaphragma, -tisen ẛaboi na ſrédi ene hiſhe de dvei kamri déla; in centro terraev'ſrédi te ẛemlè; insula, -aeottok, enu meiſtu deṡhele na ſrédi vodè; interequitarev'meis jéṡditi, na ſrédi jéṡditi; internodium, -ÿtá proſtor v'mei voṡly, ali knoffy, ſréda v'mei knoffiki; meditullium, -lÿene ſleiherne rizhy ſreida; medium, -ÿtú ſrednîe, ſreidoſt, ſréda; staminate poſſodize v'ſreidi te roṡhe; umbilicus, -cipopik, ene ſléherne rizhy ſreida, tú ſpreidnîe
Vorenc
sreda2 žF2, dies Mercurÿſréda; mercurius diesſréda
Svetokriški
sreda1 -e ž sredina: nje ſreida im. ed. je bila lubesnivu poflashtrana ǀ Nje ſrejda im. ed. je bila lubesniu poflashtrana ǀ Mojſter v' ſreido tož. ed. vmej ſtopi ǀ G. Bug je bil vſadil na ſreido tož. ed. Paradisha ǀ Iſaja zhes ſreido tož. ed. ſò shagali ǀ ga je bil ſapovedal zhes ſrejdo tož. ed. s' shagat ǀ vſij imajo na ſrejd mest./tož. ed. zholna priti ǀ na ſrejd mest. ed. plaza je stal ǀ Pot tiga zholna po ſrejd mest. ed. morja ǀ k'sadnimu na ſreid mest. ed. tiga morja konez uſame ǀ na srejd mest. ed. njega ſerza prebiva ǀ na ſred mest. ed. eniga frishniga potoka ſtoji ǀ na ſrèd mest. ed. plaza je bil postavil eno lepo mjso ǀ ſi puſti eno utto na ſrejdi mest. ed. moroſta ſturiti ǀ nimaio jeiſti ſad tiga driveſſa na ſrejdi mest. ed. Paradisha saſſajeniga ǀ po ſrejdi mest. ed. shiu je bil shagan ǀ trebuh po ſredi mest. ed. na dvuje ſe je bil reſpozhil ǀ ſe naideio na ſredi mest. ed. eniga grenkiga morja ǀ Drev tiga lebna v' ſrédi mest. ed. Paradisha ǀ najde na ſreidi mest. ed. Tempelna sedejti eno companio shenskih pershon ǀ kadar edn jo resrejshe po sreidj mest. ed. na dua koſſa ǀ So Jeſuſa neshli v'Templi ſedezhiga v'ſredi mest. ed. mej Vuzheniki
Svetokriški
sreda2 -e ž sreda: tu deteze v' ſrejdo tož. ed., inu petek nej hotel ſiſati, ampak taiſta dua dny skuſi dar Svetiga Duha ſe je poſtil (III, 436) ǀ vſako ſrejdo tož. ed., inu petek ſe je poſtil … sakaj taiſta dua dny nej hotel ſiſati (III, 595)
Besedje16
sreda sam. ž ♦ P: 36 (TC 1550, TE 1555, TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TT 1560, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DBu 1580, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DAg 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
SLA 2
sreda
Črnovrški
sreda
Celotno geslo Kostelski
sredasˈrėːda -e in sˈrėdẹː ž
Celotno geslo ePravopis
pepelničen pepelníčna pepelníčno [pepelníčən in pepeu̯níčən] pridevnik
ZVEZE: pepelnična sreda
Število zadetkov: 18