Razmaščevalec
Tovarna kemijskih izdelkov bo dala na trg novo čistilo, ki ga želijo oglaševati kot razmaščevalec . Čistilo je namenjeno odstranjevanju mastnih madežev v kuhinji. Težava je v tem, da izraza razmaščevalec ni v nobenem slovarju, čeprav ga uporablja veliko slovenskih proizvajalcev.
Zadetki iskanja
Terminološka
Terminološka
Omogočitelj
Pri prevajanju, predvsem iz angleščine, imamo nemalokrat težave pri tvorjenju samostalnikov in jih v besedilu pogosto prevedemo opisno z glagolsko obliko. Za angleški enabler ('kdor ali kar omogoči, da se nekaj zgodi') imamo v Evrotermu 4 različne opisne ustreznice (kdor zagotavlja možnost; kdor omogoča (kaj); kar da možnost; ki omogoča). V neki magistrski nalogi sem našla prevod omogočitelj ('nekaj (oseba, oprema, zgradba, sistem, orodje, stroji, naprave, osnovno sredstvo ali drugi vir), ki se uporablja za izvedbo aktivnosti'). Zanima me predvsem, koliko so take nove besede oz. neologizmi dopustni s stališča slovenskih oblikoslovnih pravil. Ali je s stališča jezikovne stroke bolje, da v takih primerih prevajamo opisno, ali poiščemo obstoječi izraz in mu 'pripnemo' nov pomen ali oblikujemo nov izraz, ki bi se ustalil skozi rabo?
Pri prevajanju, predvsem iz angleščine, imamo nemalokrat težave pri tvorjenju samostalnikov in jih v besedilu pogosto prevedemo opisno z glagolsko obliko. Za angleški enabler ('kdor ali kar omogoči, da se nekaj zgodi') imamo v Evrotermu 4 različne opisne ustreznice (kdor zagotavlja možnost; kdor omogoča (kaj); kar da možnost; ki omogoča). V neki magistrski nalogi sem našla prevod omogočitelj ('nekaj (oseba, oprema, zgradba, sistem, orodje, stroji, naprave, osnovno sredstvo ali drugi vir), ki se uporablja za izvedbo aktivnosti'). Zanima me predvsem, koliko so take nove besede oz. neologizmi dopustni s stališča slovenskih oblikoslovnih pravil. Ali je s stališča jezikovne stroke bolje, da v takih primerih prevajamo opisno, ali poiščemo obstoječi izraz in mu 'pripnemo' nov pomen ali oblikujemo nov izraz, ki bi se ustalil skozi rabo?
Terminološka
Izsiljevanje z intimnimi posnetki
Zanima me ustrezno slovensko poimenovanje za sextortion , ki poimenuje obliko spletnega nasilja, pri kateri storilec grozi z objavo intimnega posnetka ali fotografije žrtve, če ta ne bo ugodila njegovi zahtevi, npr. nakazala denarnega zneska. V slovenščini se zaenkrat pojavljata opisni poimenovanji izsiljevanje z golimi posnetki in fotografijami ter izsiljevanje z intimnimi posnetki.
Zanima me ustrezno slovensko poimenovanje za sextortion , ki poimenuje obliko spletnega nasilja, pri kateri storilec grozi z objavo intimnega posnetka ali fotografije žrtve, če ta ne bo ugodila njegovi zahtevi, npr. nakazala denarnega zneska. V slovenščini se zaenkrat pojavljata opisni poimenovanji izsiljevanje z golimi posnetki in fotografijami ter izsiljevanje z intimnimi posnetki.
Terminološka
Mazalno olje
Je za angleški termin lubricating oil ustrezen termin mazivno olje ali mazalno olje ? Gre za olje, ki zmanjšuje trenje med drsnimi ploskvami. SSKJ omenja oba termina, mazivno olje pri pridevniku maziven , mazalno olje pa pri pridevniku mazalen . Kateri termin je torej ustreznejši za strokovno rabo?
Je za angleški termin lubricating oil ustrezen termin mazivno olje ali mazalno olje ? Gre za olje, ki zmanjšuje trenje med drsnimi ploskvami. SSKJ omenja oba termina, mazivno olje pri pridevniku maziven , mazalno olje pa pri pridevniku mazalen . Kateri termin je torej ustreznejši za strokovno rabo?
Terminološka
Nasilna radikalizacija
Prosim vas za mnenje o primernosti termina nasilni ekstremizem za angleški termin violent radicalisation , ki označuje proces privzemanja ekstremističnega vrednostnega sistema z namenom pospeševanja ideološko osnovanega nasilja za dosego političnih, verskih in socialnih ciljev ter sprememb. Zdi se nam, da je termin v izvirnem jeziku dvoumen, sprašujemo vas, ali si je smiselno prizadevati za jasnejše poimenovanje (čeprav na račun gospodarnosti), saj bi nasilen lahko pomenilo tudi, da se nekoga prisili, naj se radikalizira?
Prosim vas za mnenje o primernosti termina nasilni ekstremizem za angleški termin violent radicalisation , ki označuje proces privzemanja ekstremističnega vrednostnega sistema z namenom pospeševanja ideološko osnovanega nasilja za dosego političnih, verskih in socialnih ciljev ter sprememb. Zdi se nam, da je termin v izvirnem jeziku dvoumen, sprašujemo vas, ali si je smiselno prizadevati za jasnejše poimenovanje (čeprav na račun gospodarnosti), saj bi nasilen lahko pomenilo tudi, da se nekoga prisili, naj se radikalizira?
Terminološka
Naušniki
V stroki varnosti in zdravja pri delu že od leta 1971 imenujemo osebno varovalno (ne zaščitno) opremo za varovanje pred hrupom naušniki . Osebna varovalna oprema (OVO) – naušniki in čepi so namenjeni preprečevanju škodljivih učinkov hrupa na delovnem mestu ter v okolju, kjer se hrup pojavlja. Naušniki in čepi morajo toliko dušiti raven hrupa, da ustrezne ravni hrupa, ki jih zazna uporabnik, v nobenih okoliščinah ne presegajo dnevne ravni izpostavljenosti, kot jih določa Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu (Ul. RS, št. 17/06, 18/06 – popr., 43/11). Že pred mnogimi leti smo se člani komisije za pripravo standarda SIST/TC OVP in strokovnjaki varnosti in zdravja pri delu, ki se ukvarjamo s hrupom, sporazumeli, da se v razmerah, kjer je raven hrupa visoka, za osebno varovalno opremo (OVO) uporabljajo naušniki ter čepi , nikakor pa ne glušniki . Vsa leta sem študentom pri predavanjih, poslušalcem na posvetih, v gradivih, knjigah predstavljal kot osebno varovalno opremo, ki varuje uporabnika pri delu, pred previsokimi ravnmi hrupa, naušnike . Posledice neuporabe naušnikov ob dolgotrajni izpostavljenosti privede do kronične poškodbe, degeneracije in odmrtja čutnic slušnega organa, ter do trajne okvare slušnega organa. Delavci ne uporabljajo glušnikov , da bi bili pri delu »gluhi«, temveč naušnike , da ne bi zaradi hrupa oglušeli. Menim, da bi morali v SSKJ2 pri geslu naušnik dodati še definicijo s področja osebne varovalne opreme. Zanima me vaše mnenje.
V stroki varnosti in zdravja pri delu že od leta 1971 imenujemo osebno varovalno (ne zaščitno) opremo za varovanje pred hrupom naušniki . Osebna varovalna oprema (OVO) – naušniki in čepi so namenjeni preprečevanju škodljivih učinkov hrupa na delovnem mestu ter v okolju, kjer se hrup pojavlja. Naušniki in čepi morajo toliko dušiti raven hrupa, da ustrezne ravni hrupa, ki jih zazna uporabnik, v nobenih okoliščinah ne presegajo dnevne ravni izpostavljenosti, kot jih določa Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu (Ul. RS, št. 17/06, 18/06 – popr., 43/11). Že pred mnogimi leti smo se člani komisije za pripravo standarda SIST/TC OVP in strokovnjaki varnosti in zdravja pri delu, ki se ukvarjamo s hrupom, sporazumeli, da se v razmerah, kjer je raven hrupa visoka, za osebno varovalno opremo (OVO) uporabljajo naušniki ter čepi , nikakor pa ne glušniki . Vsa leta sem študentom pri predavanjih, poslušalcem na posvetih, v gradivih, knjigah predstavljal kot osebno varovalno opremo, ki varuje uporabnika pri delu, pred previsokimi ravnmi hrupa, naušnike . Posledice neuporabe naušnikov ob dolgotrajni izpostavljenosti privede do kronične poškodbe, degeneracije in odmrtja čutnic slušnega organa, ter do trajne okvare slušnega organa. Delavci ne uporabljajo glušnikov , da bi bili pri delu »gluhi«, temveč naušnike , da ne bi zaradi hrupa oglušeli. Menim, da bi morali v SSKJ2 pri geslu naušnik dodati še definicijo s področja osebne varovalne opreme. Zanima me vaše mnenje.
Terminološka
Nezamenljivi žeton
Senat fakultete ima pomisleke glede rabe kratice NFT v naslovu magistrske naloge. NFT je kratica za angleški termin non-fungible token , ki mu v slovenščini ustreza nezamenljiv žeton , označuje pa enoto podatkov, shranjeno v digitalni knjigi, ki potrjuje, da je digitalno sredstvo edinstveno in nezamenljivo. Zanima me, ali je termin nezamenljiv žeton ustrezen. Ker pa nezamenljiv žeton nima ustrezne kratice (NZŽ), sem v naslovu magistrske naloge uporabil kratico NFT . Menim, da slovenska kratica ne bi zagotovila nedvoumnega sporočanja.
Senat fakultete ima pomisleke glede rabe kratice NFT v naslovu magistrske naloge. NFT je kratica za angleški termin non-fungible token , ki mu v slovenščini ustreza nezamenljiv žeton , označuje pa enoto podatkov, shranjeno v digitalni knjigi, ki potrjuje, da je digitalno sredstvo edinstveno in nezamenljivo. Zanima me, ali je termin nezamenljiv žeton ustrezen. Ker pa nezamenljiv žeton nima ustrezne kratice (NZŽ), sem v naslovu magistrske naloge uporabil kratico NFT . Menim, da slovenska kratica ne bi zagotovila nedvoumnega sporočanja.
Terminološka
Povezovalnik sečnih ostankov
Poimenovati želimo gozdarski stroj, ki stiska in veže sečne ostanke in tanjša drevesa v valj premera 40 cm in dolžine od 3 do 4 metre, s čimer se racionalizira proces spravila teh ostankov iz gozda ali plantaže. V angleščini ta stroj imenujejo bundler . Slovenski ustreznike za angleški termin bundling bi lahko bile: zavijanje , zamotavanje , pakiranje , baliranje , vezanje , zvijanje , s tem povezani so tudi: snop , sveženj in butara . V Slovarju s področja pridobivanja gozdnih proizvodov in gozdnih komunikacij (Turk, 1980) ter v Sinonimnem slovarju slovenskega jezika smo našli tri ekvivalentne izraze: sveženj , butara in snop . Tudi v SSKJ2 so vsi trije izrazi sopomenke. Ker v našem primeru govorimo o izdelavi zvitkov iz lesa, ki je namenjen kemični predelavi (npr. kurjenju), nam zgoraj omenjeni Slovar s področja pridobivanja gozdnih proizvodov in gozdnih komunikacij pomaga in izbor zoži na dva termina (gesli 2927 in 2928), torej sveženj lesa (splošno) in sveženj drv ter butara drv , kar je smiselno, saj je snop beseda, ki v gozdarstvu ni v uporabi, se pa pogosto uporablja na področju agronomije. Sveženj lahko obsega več različnih vrst lesa in lesnih proizvodov, medtem ko je termin butara rezerviran za veje, vejice in šibe, ki se uporabljajo za stabilizacijo brežin, ali pa kot več kratko nasekanih in povezanih vej za ogrevanje. Za poimenovanje zgoraj opisanega gozdarskega stroja predlagamo dva izraza: stroj za izdelavo butar ( butarnik ) ali stroj za izdelavo svežnjev ( svežnjar ). Butarnik sicer že obstaja, namenjen pa je izdelavi manjših in kratkih butar za kurjavo. Beseda butara se nam zdi sicer pomensko zelo nasičena, saj ima butarnik negativno konotacijo, povezano s fašisti (butarnik = slabšalno fašist), butara je slabšalno omejena ženska, poleg tega pa je butara tudi oznaka za snop šibja in zelenja, ki se uporablja na cvetno nedeljo pri verskem obredu. Sveženj je najbolj nevtralna beseda. Obstaja tudi stroj za vezanje svežnjev , čeprav bi bilo poimenovanje stroj za povezovanje[vezanje] (drv/polen) bolj pravilno. Prosimo za vaše mnenje, veseli bomo vsakega predloga.
Poimenovati želimo gozdarski stroj, ki stiska in veže sečne ostanke in tanjša drevesa v valj premera 40 cm in dolžine od 3 do 4 metre, s čimer se racionalizira proces spravila teh ostankov iz gozda ali plantaže. V angleščini ta stroj imenujejo bundler . Slovenski ustreznike za angleški termin bundling bi lahko bile: zavijanje , zamotavanje , pakiranje , baliranje , vezanje , zvijanje , s tem povezani so tudi: snop , sveženj in butara . V Slovarju s področja pridobivanja gozdnih proizvodov in gozdnih komunikacij (Turk, 1980) ter v Sinonimnem slovarju slovenskega jezika smo našli tri ekvivalentne izraze: sveženj , butara in snop . Tudi v SSKJ2 so vsi trije izrazi sopomenke. Ker v našem primeru govorimo o izdelavi zvitkov iz lesa, ki je namenjen kemični predelavi (npr. kurjenju), nam zgoraj omenjeni Slovar s področja pridobivanja gozdnih proizvodov in gozdnih komunikacij pomaga in izbor zoži na dva termina (gesli 2927 in 2928), torej sveženj lesa (splošno) in sveženj drv ter butara drv , kar je smiselno, saj je snop beseda, ki v gozdarstvu ni v uporabi, se pa pogosto uporablja na področju agronomije. Sveženj lahko obsega več različnih vrst lesa in lesnih proizvodov, medtem ko je termin butara rezerviran za veje, vejice in šibe, ki se uporabljajo za stabilizacijo brežin, ali pa kot več kratko nasekanih in povezanih vej za ogrevanje. Za poimenovanje zgoraj opisanega gozdarskega stroja predlagamo dva izraza: stroj za izdelavo butar ( butarnik ) ali stroj za izdelavo svežnjev ( svežnjar ). Butarnik sicer že obstaja, namenjen pa je izdelavi manjših in kratkih butar za kurjavo. Beseda butara se nam zdi sicer pomensko zelo nasičena, saj ima butarnik negativno konotacijo, povezano s fašisti (butarnik = slabšalno fašist), butara je slabšalno omejena ženska, poleg tega pa je butara tudi oznaka za snop šibja in zelenja, ki se uporablja na cvetno nedeljo pri verskem obredu. Sveženj je najbolj nevtralna beseda. Obstaja tudi stroj za vezanje svežnjev , čeprav bi bilo poimenovanje stroj za povezovanje[vezanje] (drv/polen) bolj pravilno. Prosimo za vaše mnenje, veseli bomo vsakega predloga.
Terminološka
Uparjalnik
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin evaporator , ki označuje del klimatske naprave, ki spreminja tekočino v paro. Pomislil sem na prevzeto poimenovanje evaporator ter na poimenovanji uparjalnik in izparilnik. Katero je po vašem mnenju najustreznejše?
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin evaporator , ki označuje del klimatske naprave, ki spreminja tekočino v paro. Pomislil sem na prevzeto poimenovanje evaporator ter na poimenovanji uparjalnik in izparilnik. Katero je po vašem mnenju najustreznejše?
Terminološka
Zgoščevanje
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin hashing , ki na področju računalništva označuje proces pretvarjanja niza podatkov v krajši standardizirani zapis z namenom hitrejšega dostopa do podatkov. V slovenskih računalniških slovarjih se pojavljajo ustrezniki zgoščevanje (prim. Islovar ), razprševanje (prim. DIS slovarček ) in razpršilo (prim. Microsoftov slovar ). Kateri slovenski ustreznik je po vašem mnenju najustreznejši?
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin hashing , ki na področju računalništva označuje proces pretvarjanja niza podatkov v krajši standardizirani zapis z namenom hitrejšega dostopa do podatkov. V slovenskih računalniških slovarjih se pojavljajo ustrezniki zgoščevanje (prim. Islovar ), razprševanje (prim. DIS slovarček ) in razpršilo (prim. Microsoftov slovar ). Kateri slovenski ustreznik je po vašem mnenju najustreznejši?
Število zadetkov: 10
Dostopnost