bogoslúžen -žna -o prid. (ȗ; podpomen ú ū)
nanašajoč se na bogoslužje: bogoslužni red; bogoslužne knjige / bogoslužno dejanje
// star. ki služi bogu, pobožen: bil je bogoslužen starček
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
boléhav -a -o prid. (ẹ́)
ki je dalj časa, večkrat, a ne hudo bolan: bolehav otrok, starček; vseskozi je bolehav; bolehav od rojstva / njegov obraz je bolehave sive barve
ki je dalj časa, večkrat, a ne hudo bolan: bolehav otrok, starček; vseskozi je bolehav; bolehav od rojstva / njegov obraz je bolehave sive barve
SSKJ²
boléhen tudi bolêhen -hna -o prid., boléhnejši tudi bolêhnejši (ẹ́ ẹ̄; é ē)
ki je slabega, šibkega zdravja: bolehen otrok, starček; bolehen je in slabo hranjen / bolehna barva kože
ki je slabega, šibkega zdravja: bolehen otrok, starček; bolehen je in slabo hranjen / bolehna barva kože
Pravopis
boléhen -hna -o in bolêhen -hna -o; boléhnejši -a -e in bolêhnejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; é; é ȇ é; ẹ́; é) |ki je slabega, šibkega zdravja|: ~ starček; ~ otrok
boléhnost -i in bolêhnost -i ž, pojm. (ẹ́; é)
boléhnost -i in bolêhnost -i ž, pojm. (ẹ́; é)
SSKJ²
bóžati -am nedov. (ọ̑)
1. ljubkujoče premikati roko po čem: božati otroka po laseh / starček boža toplo peč; pren. njene oči so ga božale; božati s pogledom
2. knjiž. povzročati prijeten, ugoden občutek: veter boža lica; žarki božajo obraz; pren. prijazne besede božajo uho; pesem jim je božala srce
● ekspr. življenje me ni božalo v življenju se mi je slabo godilo; ekspr. če ga dobim v roke, ga ne bom božal ne bom z njim prizanesljivo ravnal
1. ljubkujoče premikati roko po čem: božati otroka po laseh / starček boža toplo peč; pren. njene oči so ga božale; božati s pogledom
2. knjiž. povzročati prijeten, ugoden občutek: veter boža lica; žarki božajo obraz; pren. prijazne besede božajo uho; pesem jim je božala srce
● ekspr. življenje me ni božalo v življenju se mi je slabo godilo; ekspr. če ga dobim v roke, ga ne bom božal ne bom z njim prizanesljivo ravnal
- božáje :
božaje uspavati
- božajóč -a -e:
božajoč glas, pogled; prisl.: božajoče se je dotaknila njegove roke
Pleteršnik
častȋt, adj. 1) ehrenvoll; č. stan; ehrwürdig; č. starček; geehrt (v naslovih): častiti gospod! častita družba! — 2) častite žene = žalik žene, Jarn.; — 3) častite so te oči, selig sind diese Augen, Krelj; nam. "čestite"; prim. 2. čestit.
SSKJ²
častítljiv tudi častitljív -a -o prid., častítljivejši tudi častitljívejši (ȋ; ī í)
1. ki vzbuja spoštovanje zaradi starosti: star, častitljiv mož / starček s častitljivim obrazom; ima častitljivo sivo brado; dosegel je častitljivo starost; staro, častitljivo drevo
2. zastar. spoštovan, cenjen: to je častitljiv poklic / v vljudnostnem nagovoru častitljivi gospod!
1. ki vzbuja spoštovanje zaradi starosti: star, častitljiv mož / starček s častitljivim obrazom; ima častitljivo sivo brado; dosegel je častitljivo starost; staro, častitljivo drevo
2. zastar. spoštovan, cenjen: to je častitljiv poklic / v vljudnostnem nagovoru častitljivi gospod!
Pleteršnik
Celotno geslo
Frazemi
čísti Frazemi s sestavino čísti:
ne bíti pri čísti, ne bíti [si] na čístem s kóm/čím, ne iméti tréh čístih, ne iméti trí číste, príti [si] na čísto s kóm/čím
ne bíti pri čísti, ne bíti [si] na čístem s kóm/čím, ne iméti tréh čístih, ne iméti trí číste, príti [si] na čísto s kóm/čím
SSKJ²
devétdeseti -a -o štev. (ẹ̑)
ki v zapovrstju ustreza številu devetdeset: starček v devetdesetem letu
● knjiž. v devetdesetih [90.] letih preteklega stoletja od 1990 do 2000
ki v zapovrstju ustreza številu devetdeset: starček v devetdesetem letu
● knjiž. v devetdesetih [90.] letih preteklega stoletja od 1990 do 2000
Pravopis
Pleteršnik
Celotno geslo
Vezljivostni G
godrnjáti -ám nedovršni glagol, glagol govorjenja, čustvenostno
1.
kdo/kaj z neglasnim govorjenjem izražati nejevoljo, nesoglasje
/Zaradi zares slabih razmer/ so ljudje kar naprej godrnjali in se jezili.
/Zaradi zares slabih razmer/ so ljudje kar naprej godrnjali in se jezili.
2.
kdo/kaj z neglasnim govorjenjem nejevoljno izražati kaj / o čem
Začel je nekaj mencati in godrnjati.
Začel je nekaj mencati in godrnjati.
SSKJ²
gŕbiti -im nedov. (ŕ ȓ)
dajati čemu navzgor ukrivljeno obliko: žival grbi hrbet; maček se grbi
dajati čemu navzgor ukrivljeno obliko: žival grbi hrbet; maček se grbi
- gŕbiti se
1. biti, postajati sključen: grbil se je kot kak starček / postava se grbi pod težkim nahrbtnikom
2. grbančiti se: ob očeh se je grbila koža
Pleteršnik
hrȃmati, -mam, -mljem, vb. impf. hinken, humpeln, Meg., Cig., Jan., Cig. (T.), Šol.; vol hrama, C.; hramali so okoli altarja, Dalm.; žalosten je hramal starček v mesto, LjZv.
SSKJ²
SSKJ²
kašljàv -áva -o in kášljav -a -o prid. (ȁ á; ā)
ekspr. ki (pogosto) kašlja: kašljav bolnik; kašljav starček
ekspr. ki (pogosto) kašlja: kašljav bolnik; kašljav starček
Pravopis
kašljàv -áva -o in kášljav -a -o; bolj ~ (ȁ á á; á; ȃ) ~ starček
kašljávost -i in kášljavost -i ž, pojm. (á; ȃ)
kašljávost -i in kášljavost -i ž, pojm. (á; ȃ)
Celotno geslo
Vezljivostni G
krampáti -ám in krámpati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj kopati s krampom
(Med počitnicami) je /ogromno/ krampal (pri domači hiši).
(Med počitnicami) je /ogromno/ krampal (pri domači hiši).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati, obdelovati kaj od—do/iz koga/česa / proti/k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / po/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / od/do kod / kam / kje
V svoji soseski si je moral /sam/ krampati rov za cevi (od regionalne ceste do svoje hiše).
V svoji soseski si je moral /sam/ krampati rov za cevi (od regionalne ceste do svoje hiše).
3.
kdo/kaj nerodno, okorno hoditi
/Počasi in brez ozira na vozila/ je krampal (po prehodu za pešce).
/Počasi in brez ozira na vozila/ je krampal (po prehodu za pešce).
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 59
Dostopnost