Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
beloglàv in belogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ki ima belo glavo: mlada beloglava mačka / beloglav deček svetlolas; beloglav starec sivolas
♦ zool. beloglavi jastreb
SSKJ
belolás in belolàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima bele, sive lase: belolas starec / bil je tršat, belolas fant svetlolas
SSKJ
betéžen -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) onemogel, slab: star sem in betežen; hodil je upognjen in ves betežen; betežen starec / betežno telo
// zastar. bolan, bolehen: izgovarjal se je, da ne more priti, ker je nekaj betežen
SSKJ
brezbrád in brezbràd -áda -o prid. (ȃ; ȁ á) ki je brez brade: koščen, brezbrad starec / njegov zabuhli, brezbradi obraz / star. brezbrada mladina nedorasla, nezrela
SSKJ
brezlás in brezlàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á) redko ki je brez las: brezlas starec / brezlasa glava
SSKJ
brezzób -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki je brez zob: brezzob starec; brezzoba čeljust; brezzoba usta / brezzob glavnik; brezzobe grablje
♦ zool. brezzobi kiti
SSKJ
cécniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) nar. gorenjsko klecniti, omahniti, zdrkniti: starec je utrujeno cecnil na klop; mlaj se je začel dvigati in kmalu je cecnil v jamo
SSKJ
častít -a -o prid. (ȋ) star. spoštovan, cenjen: to je častit gospodar; dekle je iz častite hiše / v vljudnostnem nagovoru častiti bralci! kot pristavek za duhovnika, redovnika častiti gospod; zahvaljujemo se častiti duhovščini; častita sestra Serafina
// ki vzbuja spoštovanje zaradi starosti; častitljiv: tedaj je spregovoril častit starec; stara, častita lipa; sam.: tako je naročila častita častita sestra, redovnica
SSKJ
číl -a -o prid. (ī í) raba peša krepek, čvrst, svež: starec je še vzravnan in čil; čuti se čilega; ostal je do konca telesno in duševno čil / čil konj / čil glas / ekspr. ste vsi čili in zdravi?
SSKJ
čvŕst -a -o stil. -ó prid., čvrstéjši (ȓ r̄) 
  1. 1. poln življenjskih sil: čvrst rod; čvrst vranec; starec je še čvrst; čvrst ko dren / bil je čvrste postave in rdečih lic; čvrsto zdravje
    // ki izraža moč, odločnost: čvrst glas; čvrst korak; čvrst udarec
  2. 2. ki se težko vdaja, upogiba: za podpornike je potreben čvrst les / čvrste prsi
  3. 3. ki se težko raztrga, loči; trden, močen: čvrst papir; čvrst vozel / ima zelo čvrsto spanje; pren. čvrsto prijateljstvo
    ♦     ekon. čvrsta valuta trdna, konvertibilna valuta
    čvŕsto stil. čvrstó prisl.: čvrsto se držati življenjskih načel; čvrsto korakati; oblast mora biti čvrsto povezana z ljudstvom; čvrsto zavezana vreča
SSKJ
dédek -dka m (ẹ̑) ljubk.  
  1. 1. stari oče, ded: dedek se igra z otroki; dedek in babica
  2. 2. star moški, starec: živel je dedek, ki ni imel več ne žene ne otrok / dedek Mraz simbolični starček, ki ob novem letu prinaša darila
SSKJ
dolgolíčen -čna -o [u̯g] prid. (ī ȋ) star. ki ima dolg, podolgovat obraz: dolgoličen starec
SSKJ
dolgopét in dolgopèt -éta -o [u̯g] prid. (ẹ̑; ȅ ẹ́) raba peša dolgonog: dolgopet deček; starec je bil dolgopet in suh
SSKJ
drgetáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) 
  1. 1. močno se tresti, zlasti od vznemirjenja ali mraza: videl je, kako se stiska v plašč in drgeta; roke, ustnice drgetajo; živec na licu mu drgeta; drgetati od jeze, od mraza; ves drgeta / njen glas je od razburjenja malo drgetal; pren. letalo je drgetalo, pripravljeno na polet
  2. 2. ekspr. biti močno vznemirjen: vsa drgeta v strahu, da bi ga našli; brezoseb. čutil je, kako drgeta v njem / kar drgeta pred njim zelo se ga boji
    drgetáje: drgetaje so lezli iz mrzle vode
    drgetajóč -a -e: drgetajoč je omahnil na klop; drgetajoč starec; spregovoriti z drgetajočim glasom
SSKJ
gologlàv tudi gologláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ki ima golo glavo: gologlav starec / bil je bos in gologlav brez pokrivala
SSKJ
hírav -a -o tudi hiràv -áva -o prid. (í; ȁ á) ki hira: hirav otrok; starec je bolan in hirav / hirave rastline
SSKJ
hromonóg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž., redko hrom: hromonog starec
SSKJ
kájsi prisl. (ā) star., navadno v nikalnih stavkih posebno, preveč: fant ni bil kajsi spreten; starec se ni kajsi vznemiril
SSKJ
koracáti -ám nedov. (á ȃ) ekspr. hoditi z nerodnimi, počasnimi koraki: otrok koraca po sobi; koraca široko kakor raca / starec je koracal proti svoji bajti počasi, okorno šel
SSKJ
kréhati -am nedov. (ẹ̄) ekspr.  
  1. 1. močno in hripavo kašljati: že mesece in mesece kreha
    // slabš. kašljati: prehladil se je in sedaj kreha
  2. 2. dajati močne, hripave glasove: konji pihajo in krehajo
    krehajóč -a -e: krehajoč starec
Število zadetkov: 93