Zadetki iskanja
Pleteršnik
stȃrəc 1., -rca, m. 1) der Alte, der Graukopf; — 2) der nistende Vogel (das Männchen), Cig., Jan.; — 3) odpreti starca, einen Schacht öffnen, V.-Cig.; — 4) panj, iz katerega prvi roj zleti, Gol., Levst. (Beč.); — 5) der Wiesensalbei (salvia pratensis), Banjščice, Tribuša-Erj. (Torb.); — starci, die Klette (lappa), Josch, Gor.; — eine Art Schwamm, C., (prim. dedec 12)).
Pleteršnik
Pleteršnik
gròb, gróba, m. 1) das Grab; na grobu, am Grabe; g. kopati; starec ves v grob visi, der Alte ist dem Grabe schon sehr nahe, Dict.; — 2) das Kartoffelgrübchen: nekoliko grobov izkopati, jvzhŠt.; — 3) nam. grot, der Mühltrichter, die Mühlgosse, vzhŠt.-C., Poh.
Pleteršnik
habováti, -ȗjem, vb. impf. = varovati: h. bolnika, h. pijanca, da ne pade, C.; — h. se, sich hüten: starec se habuje, geht vorsichtig, C.; h. se česa, sich vor etwas hüten, C.
Pleteršnik
hódən 1., -dna, adj. 1) gut gehend, gut zu Fuße, Cig.; hoden (hodan) konj, Gor.-M., C.; starec nisem več tako hoden, kakor v mladih letih, LjZv.; — 2) gangbar: hodna pot, Cig., Jan.; — 3) hodni teden, die Bittwoche, hodna nedelja, der fünfte Sonntag nach Ostern, Z.
Pleteršnik
Pleteršnik
navzkríž, adv. kreuzweise; roke n. dejati; n. plačilo imava, wir haben einander gegenseitig zu zahlen, Svet. (Rok.); — n. gledati, schielen; n. govoriti, sich widersprechen; n. komu govoriti, einem widersprechen; — n. si biti, wider einander sein, uneinig sein; n. si priti, n. priti s kom, übereinander kommen, sich zerwerfen; — n. priti: nekaj jima je prišlo n., es ist ihnen etwas in die Quere gekommen; če mi kakov starec ne pride n., Jurč.; — uri gresta n., die Uhren gehen verschieden, sie divergieren.
Pleteršnik
preživẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) durchleben, verleben, zubringen: veselo p. leta svoje mladosti; — 2) überleben, V.-Cig., Jan.; — 3) p. se, sich überleben, Cig. (T.), nk.; preživeli starec, Cv.; — 4) = oživeti, wieder aufleben, C.
Pleteršnik
samosvọ́j, -svója, adj. 1) selbständig; samosvoj gospod, Mur.; samosvoji politični okraji, samosvoje področje občinsko, Levst. (Nauk); še nimajo samosvojega okusa, Levst. (Zb. sp.); — 2) Eigen-, Cig.; samosvoja hvala, das Eigenlob, Cig. (T.); — 3) eigen, eigenthümlich: rudnina, ki nema samosvoje barve, ampak je le po slučajni primesi obarvana, Erj. (Min.); starec, čisto samosvoje, nenavadne postave, Jurč.; s. človek, ein Sonderling, Tolm.; — 4) eigensinnig, Dol., Šl.
Pleteršnik
Pleteršnik
živȃłən, -łna, adj. 1) = živalji, živalski, Cig.; — 2) reich an Thieren (bes. von Bienen): ž. starec, ein bienenreicher alter Stock, Levst. (Beč.).
Število zadetkov: 11
Dostopnost