- ded
- star moški; starec
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Pohlin
Pleteršnik
gròb, gróba, m. 1) das Grab; na grobu, am Grabe; g. kopati; starec ves v grob visi, der Alte ist dem Grabe schon sehr nahe, Dict.; — 2) das Kartoffelgrübchen: nekoliko grobov izkopati, jvzhŠt.; — 3) nam. grot, der Mühltrichter, die Mühlgosse, vzhŠt.-C., Poh.
Pleteršnik
habováti, -ȗjem, vb. impf. = varovati: h. bolnika, h. pijanca, da ne pade, C.; — h. se, sich hüten: starec se habuje, geht vorsichtig, C.; h. se česa, sich vor etwas hüten, C.
Pleteršnik
hódən 1., -dna, adj. 1) gut gehend, gut zu Fuße, Cig.; hoden (hodan) konj, Gor.-M., C.; starec nisem več tako hoden, kakor v mladih letih, LjZv.; — 2) gangbar: hodna pot, Cig., Jan.; — 3) hodni teden, die Bittwoche, hodna nedelja, der fünfte Sonntag nach Ostern, Z.
Pleteršnik
Pleteršnik
navzkríž, adv. kreuzweise; roke n. dejati; n. plačilo imava, wir haben einander gegenseitig zu zahlen, Svet. (Rok.); — n. gledati, schielen; n. govoriti, sich widersprechen; n. komu govoriti, einem widersprechen; — n. si biti, wider einander sein, uneinig sein; n. si priti, n. priti s kom, übereinander kommen, sich zerwerfen; — n. priti: nekaj jima je prišlo n., es ist ihnen etwas in die Quere gekommen; če mi kakov starec ne pride n., Jurč.; — uri gresta n., die Uhren gehen verschieden, sie divergieren.
Pleteršnik
preživẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) durchleben, verleben, zubringen: veselo p. leta svoje mladosti; — 2) überleben, V.-Cig., Jan.; — 3) p. se, sich überleben, Cig. (T.), nk.; preživeli starec, Cv.; — 4) = oživeti, wieder aufleben, C.
Pleteršnik
samosvọ́j, -svója, adj. 1) selbständig; samosvoj gospod, Mur.; samosvoji politični okraji, samosvoje področje občinsko, Levst. (Nauk); še nimajo samosvojega okusa, Levst. (Zb. sp.); — 2) Eigen-, Cig.; samosvoja hvala, das Eigenlob, Cig. (T.); — 3) eigen, eigenthümlich: rudnina, ki nema samosvoje barve, ampak je le po slučajni primesi obarvana, Erj. (Min.); starec, čisto samosvoje, nenavadne postave, Jurč.; s. človek, ein Sonderling, Tolm.; — 4) eigensinnig, Dol., Šl.
Celotno geslo
Pohlin
Pleteršnik
Pleteršnik
stȃrəc 1., -rca, m. 1) der Alte, der Graukopf; — 2) der nistende Vogel (das Männchen), Cig., Jan.; — 3) odpreti starca, einen Schacht öffnen, V.-Cig.; — 4) panj, iz katerega prvi roj zleti, Gol., Levst. (Beč.); — 5) der Wiesensalbei (salvia pratensis), Banjščice, Tribuša-Erj. (Torb.); — starci, die Klette (lappa), Josch, Gor.; — eine Art Schwamm, C., (prim. dedec 12)).
Pleteršnik
Prekmurski
stàrec -rca m
1. starec, star moški: Az agg, sztarec AIN 1876, 14; No, le vzemte je gori, posteni sztarec KAJ 1870, 55; K-mládomi, k-ſztarczi nejmas lübézni SŠ 1796, 96; nego gda vidi postenyávrejdnoga sztarcza Leona KOJ 1848, 4; 'snyimi sze vszi sztarci, deca zdignejo KOJ 1848, 7; Sztarczov peſzem BRM 1823, X; Gyingave rou'sicze vküp potere z-ſztarczmi SŠ 1796, 147
2. cerkveni predstojnik, prezbiter: i té trétyi liſzt, nej kákſi drügi ſztarecz, piſzao KŠ 1771, 739; Jeſzo, ki té drügi liſzt nikſemi preſzbiteri, ali ſztarczi pripisüjo KŠ 1771, 736
1. starec, star moški: Az agg, sztarec AIN 1876, 14; No, le vzemte je gori, posteni sztarec KAJ 1870, 55; K-mládomi, k-ſztarczi nejmas lübézni SŠ 1796, 96; nego gda vidi postenyávrejdnoga sztarcza Leona KOJ 1848, 4; 'snyimi sze vszi sztarci, deca zdignejo KOJ 1848, 7; Sztarczov peſzem BRM 1823, X; Gyingave rou'sicze vküp potere z-ſztarczmi SŠ 1796, 147
2. cerkveni predstojnik, prezbiter: i té trétyi liſzt, nej kákſi drügi ſztarecz, piſzao KŠ 1771, 739; Jeſzo, ki té drügi liſzt nikſemi preſzbiteri, ali ſztarczi pripisüjo KŠ 1771, 736
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
starec samostalnik moškega spola
Vorenc
starec m, F5, capularis, ſtariz, motoren, kateri vus v'grób viſſi, velike ſtaroſti dide; presbyter, ſtariſhi, en brumen ſtar móṡh, en ſtarez; senetiae, ſline eniga ſtarza, ſo ty opravlàvzi; senex, -nis, ſrarz, ſtar, motern; viridis senectae vir, leip friſhen ſtarez
Svetokriški
starec -rca m starec: Ti ſtariz im. ed., druſiga nedelash cell dan, ampak marmrash, kounesh, shentujesh, inu ſe kregash ǀ je vidil eniga zhaſtitiga Stariza tož. ed. ǀ Tista dua hudobna stariza im. dv., Katera s'Saurashtva to poshteno, inu zhisto ſusanno sta bila obtoshila, de bi s'Kamenjam poſsuta bila, ſama sta poſsuta bilà ǀ je bil ogolufal Firshta Sichem s'Dino. Holofernuſa s' Juditho. Vna dua ſtariza tož. dv. s' Suſano ǀ Gre dalai po Tempelni, ter najde 70. ſtarizou rod. mn.
Celotno geslo
Megiser
starec -rca samostalnik moškega spola
Besedje16
Pleteršnik
živȃłən, -łna, adj. 1) = živalji, živalski, Cig.; — 2) reich an Thieren (bes. von Bienen): ž. starec, ein bienenreicher alter Stock, Levst. (Beč.).
Število zadetkov: 20
Dostopnost