Zadetki iskanja
Pravopis
Pravopis
stàr stára -o tudi stàr stára -ó; -êjši -a -e, star. stárji -a -e (ȁ á á; ȁ á ọ̑; ȇ; á) ~ človek; Ta hiša je zelo ~a; biti ~ petdeset let; poud. ~ kot svet |zelo star|; moj ~i znanec Janez; star za kaj knj. pog. biti ~ ~ vlogo ljubimca |prestar|
stári -a -o (ȃ) ~ oče; ~i Grki; pokr. ~ mesec zadnji krajec; publ. ~a celina Evropa; poud. ~a sablja |dolgoletni znanec, tovariš|
starêjši -a -e (ȇ) ~ brat; Janez Dolenc ~
stári -ega m, člov. (ȃ) modrost ~ih; ~ nosijo mladičem črve |ptičji starši|; poud. razjeziti ~ega |očeta; moža; šefa|
starêjši -ega m, člov. (ȇ) spoštovati ~e
nàjstarêjši -ega tudi nájstarêjši -ega m, člov. (ȁȇ; ȃȇ) ubogati ~ega
stára -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) poud. poslušati ~o |mater; ženo; šefinjo|
starêjša -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȇ) poročiti se s sosedovo ~o
nàjstárejša -e tudi nájstarêjša -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȁȇ; ȃȇ) bratova ~ |hči|
stáro -ega s, pojm. (ȃ) rast novega iz ~ega; poud. ostati pri ~em |ničesar ne spremeniti|; skup., poud. očarati ~ in mlado |vsakogar|
po stárem nač. prisl. zv. (ȃ) delati ~ ~
stárost -i ž, pojm. (á) ~ kamnin; ~ šestdeset let; od ~i potemnela slika
stári -a -o (ȃ) ~ oče; ~i Grki; pokr. ~ mesec zadnji krajec; publ. ~a celina Evropa; poud. ~a sablja |dolgoletni znanec, tovariš|
starêjši -a -e (ȇ) ~ brat; Janez Dolenc ~
stári -ega m, člov. (ȃ) modrost ~ih; ~ nosijo mladičem črve |ptičji starši|; poud. razjeziti ~ega |očeta; moža; šefa|
starêjši -ega m, člov. (ȇ) spoštovati ~e
nàjstarêjši -ega tudi nájstarêjši -ega m, člov. (ȁȇ; ȃȇ) ubogati ~ega
stára -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) poud. poslušati ~o |mater; ženo; šefinjo|
starêjša -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȇ) poročiti se s sosedovo ~o
nàjstárejša -e tudi nájstarêjša -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȁȇ; ȃȇ) bratova ~ |hči|
stáro -ega s, pojm. (ȃ) rast novega iz ~ega; poud. ostati pri ~em |ničesar ne spremeniti|; skup., poud. očarati ~ in mlado |vsakogar|
po stárem nač. prisl. zv. (ȃ) delati ~ ~
stárost -i ž, pojm. (á) ~ kamnin; ~ šestdeset let; od ~i potemnela slika
Pravopis
ábrahamov in Ábrahamov -a -o (ȃ) šalj.: ~a leta |starost okoli petdeset let|; biti v ~em naročju |mrtev|
Pravopis
jesén -i ž, tož. ed. tudi na jésen (ẹ̑) zgraditi stavbo do ~i; vrniti se na ~; deževna ~; zgodnja ~; poud. ~ življenja |starost|
Pravopis
starosvéten -tna -o (ẹ̑) neobč.: ~ nazor nesodoben, zastarel; ~a obleka nemoderna, nesodobna
starosvétni -a -o (ẹ̑) ~ običaj
starosvétnost -i ž, pojm. (ẹ̑) neobč.: ~ oblačil nemodernost, nesodobnost; ~ njegovega rodu velika starost; števn. preučevati ~i
starosvétni -a -o (ẹ̑) ~ običaj
starosvétnost -i ž, pojm. (ẹ̑) neobč.: ~ oblačil nemodernost, nesodobnost; ~ njegovega rodu velika starost; števn. preučevati ~i
Pravopis
večér -a m (ẹ̑) do ~a se vrniti; priti proti ~u, na ~, redk. na véčer; biti ob ~ih doma; poud. delati od (ranega) jutra do (poznega) ~a |ves dan|; literarni ~; ver. sveti ~; žarg. ~i v operi |večerne predstave|; poud. ~ življenja |starost|
Pravopis
doživéti -ím dov. dožívljen -a; doživétje; drugo gl. živeti (ẹ́ í) koga/kaj ~ razočaranje; ~ visoko starost; vznes. Doživela je |umrla|
Pravopis
glušéti -ím nedov. glúši -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; glušênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) na starost začeti ~
Pravopis
izolírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; izolíranje (ȋ) koga/kaj ~ bolnike, osumljenca osamiti; ~ napeljavo; ~ stene s plutovino; izolirati kaj iz česa ~ element iz minerala
izolírati se -am se (ȋ) poud. Na starost se je popolnoma izoliral |osamil|
izolírati se -am se (ȋ) poud. Na starost se je popolnoma izoliral |osamil|
Pravopis
kanóničen -čna -o (ọ́) ~ spis pristen, neponarejen
kanónični -a -o (ọ́) ver.: ~e knjige; ~a starost
kanóničnost -i ž, pojm. (ọ́)
kanónični -a -o (ọ́) ver.: ~e knjige; ~a starost
kanóničnost -i ž, pojm. (ọ́)
Pravopis
Pravopis
lép -a -o tudi lép -a -ó; -ši -a -e (ẹ̑ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ọ̑; ẹ̑) ~ fant; poud.: ~ dan |sončen, jasen|; pisati ~ jezik |pravilen, izrazno bogat|; ~ rezultat |zelo dober|; doživeti ~o starost |visoko|; plačati ~o vsoto |precej veliko, precejšnjo|; imeti vedno ~o stanovanje |čisto, pospravljeno|; iron. ~ prijatelj, ki te v nesreči zapusti |slab|; biti ~ v obraz; poud. Vedno je ~ |se lepo oblači|; Hvala ~a |vljudnostni izraz, navadno hvaležnosti|
lépi -a -o (ẹ́) neobč. ~ spol ženske
lépi -ega m, člov. (ẹ́) Zbrali so se sami ~i
lépa -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́) ~e ne dobi, grde ne mara
lépo -ega s, pojm. (ẹ́) ~ v umetnosti
lépše -ega s, pojm. (ẹ̑) reči kaj zaradi ~ega |zaradi boljšega vtisa|
na lépem čas. prisl. zv. (ẹ̑) poud. ~ (vsem) ~ odpotovati |nenadoma, nepričakovano|
lépi -a -o (ẹ́) neobč. ~ spol ženske
lépi -ega m, člov. (ẹ́) Zbrali so se sami ~i
lépa -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́) ~e ne dobi, grde ne mara
lépo -ega s, pojm. (ẹ́) ~ v umetnosti
lépše -ega s, pojm. (ẹ̑) reči kaj zaradi ~ega |zaradi boljšega vtisa|
na lépem čas. prisl. zv. (ẹ̑) poud. ~ (vsem) ~ odpotovati |nenadoma, nepričakovano|
Pravopis
Pravopis
mórati -am, ●-em nedov. -ajóč (ọ̑) z nedoločnikom Na starost je moral beračiti; Skrbeti ~a za tri otroke; Še danes ~a v bolnico; poud.: To ~a biti pomota |je gotovo|; Povsod ~a biti prvi |hoče biti|; ~a imeti okrog petdeset let |verjetno ima|; star. morati koga siliti, prisiljevati
Pravopis
na [poudarjeno nà] predl.
I. z mest., nasprotnostni par je z z rod.
1. mestovni prostorski kruh ~ mizi; opeka ~ strehi; klobuk ~ glavi; podoba ~ steni; ležati ~ zemlji; počitnice ~ deželi; bolehati ~ pljučih; knj. pog. pasti ~ izpitu pri izpitu; pot ~ Šmarno goro
2. časovni ponesrečiti se ~ poti domov
3. povedkovniški biti ~ hrani, stanovanju; biti ~ lovu; biti ~ dobrem glasu sloveti; imeti ~ skrbi, sumu; biti ~ boljšem
4. vzročnostni umreti ~ porodu; ●delati ~ tem, da bi se vojna končala prizadevati si; umreti ●~ jetiki za jetiko
5. lastnostni zdrav ~ duši in telesu; cvreti ~ olju; bogat ●~ rudah z rudami; zainteresiran ●~ rešitvi tega vprašanja za rešitev tega vprašanja
6. določevalni, jezikosl. osnova ~ soglasnik
7. vezljivostni, knj. pog. ~ tebi je, kako bo delo potekalo od tebe je odvisno
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. navadno ná..
1. smerni prostorski sesti ~ stol; povzpeti se ~ Triglav; nabiti ~ zid; obesiti ~ strop; odpeljati se ~ Štajersko; obrniti se ~ levo; naleteti ~ oviro; Drevo bi bilo skoraj padlo nanje; Ptič skače z veje ~ vejo
2. časovni obiskovati bolnika ~ vsake tri dni; knj. pog. ~ vsake toliko se nam oglasi kdaj pa kdaj; ob četrt ~ osem; Vrnil se je ~ starost |ko je bil star|; ~ večer; ~ pustni torek; Ni se odzval ~ prvi klic
3. vezljivostni prepisati posestvo ~ sina; iti ~ lov; misliti ~ mater; spoznati se ~ glasbo; paziti ~ otroka; biti jezen ~ ves svet; nor ~ gobe; Ura gre ~ polnoč
4. vzročnostni poročiti se ~ materino željo; Ne oglasi se ~ trkanje; napiti se ~ jezo
5. lastnostni razlagati ~ dolgo in široko; ~ kratko ostrižen; ~ tak način tako; delan ~ roko; videti ~ lastne oči; noge ~ iks; poud. Jabolk je bilo ~ tone |zelo veliko|
I. z mest., nasprotnostni par je z z rod.
1. mestovni prostorski kruh ~ mizi; opeka ~ strehi; klobuk ~ glavi; podoba ~ steni; ležati ~ zemlji; počitnice ~ deželi; bolehati ~ pljučih; knj. pog. pasti ~ izpitu pri izpitu; pot ~ Šmarno goro
2. časovni ponesrečiti se ~ poti domov
3. povedkovniški biti ~ hrani, stanovanju; biti ~ lovu; biti ~ dobrem glasu sloveti; imeti ~ skrbi, sumu; biti ~ boljšem
4. vzročnostni umreti ~ porodu; ●delati ~ tem, da bi se vojna končala prizadevati si; umreti ●~ jetiki za jetiko
5. lastnostni zdrav ~ duši in telesu; cvreti ~ olju; bogat ●~ rudah z rudami; zainteresiran ●~ rešitvi tega vprašanja za rešitev tega vprašanja
6. določevalni, jezikosl. osnova ~ soglasnik
7. vezljivostni, knj. pog. ~ tebi je, kako bo delo potekalo od tebe je odvisno
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. navadno ná..
1. smerni prostorski sesti ~ stol; povzpeti se ~ Triglav; nabiti ~ zid; obesiti ~ strop; odpeljati se ~ Štajersko; obrniti se ~ levo; naleteti ~ oviro; Drevo bi bilo skoraj padlo nanje; Ptič skače z veje ~ vejo
2. časovni obiskovati bolnika ~ vsake tri dni; knj. pog. ~ vsake toliko se nam oglasi kdaj pa kdaj; ob četrt ~ osem; Vrnil se je ~ starost |ko je bil star|; ~ večer; ~ pustni torek; Ni se odzval ~ prvi klic
3. vezljivostni prepisati posestvo ~ sina; iti ~ lov; misliti ~ mater; spoznati se ~ glasbo; paziti ~ otroka; biti jezen ~ ves svet; nor ~ gobe; Ura gre ~ polnoč
4. vzročnostni poročiti se ~ materino željo; Ne oglasi se ~ trkanje; napiti se ~ jezo
5. lastnostni razlagati ~ dolgo in široko; ~ kratko ostrižen; ~ tak način tako; delan ~ roko; videti ~ lastne oči; noge ~ iks; poud. Jabolk je bilo ~ tone |zelo veliko|
Pravopis
načéti -čnèm dov. -ì -íte; -él -éla, -ét/-èt, -ét -éta; načétje; (-ét/-èt) (ẹ́ ȅ) koga/kaj ~ pogovor; poud. načeti koga Starost ga je že načela |postaral se je|
Pravopis
nèdáleč prisl. (ȅá)
1. količ. prostor. blizu: ~ teče reka; stanovati ~ od središča mesta
2. količ. čas. Starost je ~ pred nami
1. količ. prostor. blizu: ~ teče reka; stanovati ~ od središča mesta
2. količ. čas. Starost je ~ pred nami
Pravopis
oglušéti -ím dov. oglúši -íte; -èl/-él -éla; oglušênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) ~ na starost; redk. Prsti so mu oglušeli od mraza postali neobčutljivi
Pravopis
okroglíti -ím in okrógliti -im nedov. okrógli -íte in -i -ite; okróglil -íla in -il -ila, -ít in -it, okrogljèn -êna in okrógljen -a; okrogljênje in okrógljenje; (-ít/-ìt in -it) (í/ȋ í; ọ́ ọ̑; ọ̑) kaj ~ izdelke
okroglíti se -ím se in okrógliti se -im se (í/ȋ í; ọ́ ọ̑; ọ̑) Listi se ~ijo; poud. Na starost se je začela okrogliti |debeliti|
okroglíti se -ím se in okrógliti se -im se (í/ȋ í; ọ́ ọ̑; ọ̑) Listi se ~ijo; poud. Na starost se je začela okrogliti |debeliti|
Pravopis
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 32
Dostopnost